Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ekofiziološki, morfološki in rastni odzivi jelke in bukve vzdolž geografskega gradienta – izhodišče za napovedovanje prihodnjih razvojnih trendov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
bukev, jelka, raznodobni sestoji, gojenje, gradient zemljepisne širine, odziv, napovedovanje prihodnjih trendov, klimatske spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.002,88
A''
867,29
A'
3.532,42
A1/2
3.852,49
CI10
9.589
CImax
2.190
h10
42
A1
21,48
A3
7,8
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  289  10.426  9.297  32,17 
Scopus  286  11.065  9.944  34,77 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  286 
2.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2021 - 2022  449 
3.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  492 
4.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  83 
5.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2021 - 2022  54 
6.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  594 
7.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  295 
8.  20005  dr. Tatjana Veljanovski  Geodezija  Raziskovalec  2021 - 2022  153 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.663 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Na geografskem gradientu vzdolž gorskega masiva Karpatov, ki se razprostirajo od Češke republike do Romunije bomo izbrali sedem lokacij v odraslih, optimalno razvitih gospodarskih sestojih jelke in bukve na nadmorskih višinah nad 800m, med katerimi bodo tudi pragozdni rezervati. Na vsaki lokaciji bomo s pomočjo analize hemisfernih posnetkov krošenj določili tri različne kategorije svetlobne intenzitete: pod zastorom matičnega sestoja, na gozdnem robu in na odprtem. V vsaki od svetlobnih kategorij bomo v dveh zaporednih vegetacijskih obdobjih merili asimilacijo, morfološki odziv mladja jelovih in bukovih dreves ter respiracijo tal in biotsko raznolikost mikroorganizmov v tleh. Rastni odziv in stabilne izotope bomo določili z dendrokronološko analizo 15 odraslih jelovih in bukovih dreves na istih lokacijah. Vzporedno bomo odvzeli tudi vzorce za kvantitativno lesno-anatomsko analizo. Izvedli bomo analizo časovnih vrst satelitskih podatkov za odzive jelke in bukve izbranih lokacij. Poleg primerjave ekofizioloških in morfoloških parametrov s prirastnimi in klimatskimi podatki bomo primerjali rastne odzive z različnimi indeksi, ki jih bomo pridobili s pomočjo satelitskih posnetkov vzdolž proučevanega gradienta. Izmerjene odzive bomo s klimatskimi podatki uporabili za razvoj realističnih odzivnih modelov za obe proučevani vrsti in izdelavo bodočih scenarijev odziva z novim algoritmom strojnega učenja, primernega za bodoče napovedi. Potek dela: Pet delovnih sklopov je enakomerno razporejenih med češke in slovenske raziskovalne skupine glede na njihovo ekspertno znanje. Sodelovanje raziskovalnih skupin bo ustvarilo nova znanja in spoznanja o zapletenih procesih, ki vplivajo na bodoči obstoj evropskih gozdov na nov, celosten način. Na lokacijah zunanjega loka Karpatskega masiva v gospodarskih in pragozdnih sestojih jelovih bukovij bomo oblikovali raziskovalne ploskve. Te predstavljajo izhodišče za prve tri delovne sklope (Ds1- 3). Na vsaki lokaciji bomo določili tri svetlobne kategorije s pomočjo analize hemisfernih posnetkov krošenj (Ds1). V vsaki svetlobni kategoriji in lokaciji bomo v najmanj dveh zaporednih vegetacijskih obdobjih na jelkah in bukvah izvedli ekofiziološke meritve v kontroliranih okoljskih razmerah in morfološke odzive na intenziteto svetlobe v dvotedenskem obdobju. Isti pristop bomo uporabili za meritve respiracije tal ter biodiverzitete ektomikoriznih gliv in mikroorganizmov v gozdnih tleh. Na istih lokacijah bomo vzorčili odrasla jelova in bukova drevesa za dendrokronološke analize, analize stabilnih izotopov (Ds2) in lesno-anatomske analize (Ds3). Vzorčenje za Ds2 in Ds3 bo potekalo sočasno. Z analizo časovnih vrst satelitskih podatkov (Ds4) bomo primerjali odziv jelovo bukovih sestojev (Ds1-3) vzdolž določenega geografskega gradienta z manjšo prostorsko in večjo časovno resolucijo ter z večjo prostorsko in zmerno časovno resolucijo indikatorjev. Dvajset letne satelitske podatke (MODIS) bomo skupaj z meteorološkimi parametri (padavine in temperature) uporabili za primerjavo podobnosti in pripisovanje medletnih razlik v razvoju gozdnih sestojev na izbranih lokacijah (Ds1). Izmerjene odzive iz Ds1-3 in satelitske podatke (Ds4) bomo uporabili za razvoj realističnih modelov (Ds5) in izdelavo bodočih scenarijev odziva z novim algoritmom strojnega učenja, primernega za bodoče napovedi odziva obeh proučevanih vrst.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno