Projekti / Programi
Ekofiziološki, morfološki in rastni odzivi jelke in bukve vzdolž geografskega gradienta – izhodišče za napovedovanje prihodnjih razvojnih trendov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
bukev, jelka, raznodobni sestoji, gojenje, gradient zemljepisne širine, odziv, napovedovanje prihodnjih trendov, klimatske spremembe
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. julij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
357 |
13.982 |
12.604 |
35,31 |
| Scopus |
360 |
15.159 |
13.775 |
38,26 |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
55752 |
Pia Caroline Adamič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
10 |
| 2. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2021 - 2024 |
304 |
| 3. |
21242 |
dr. Tine Grebenc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
498 |
| 4. |
22609 |
dr. Jožica Gričar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
550 |
| 5. |
39600 |
dr. Jernej Jevšenak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2021 |
117 |
| 6. |
25640 |
dr. Žiga Kokalj |
Geografija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
381 |
| 7. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
57 |
| 8. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
618 |
| 9. |
29428 |
dr. Peter Prislan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
360 |
| 10. |
20005 |
dr. Tatjana Veljanovski |
Geodezija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
158 |
Organizacije (2)
Povzetek
Na geografskem gradientu vzdolž gorskega masiva Karpatov, ki se razprostirajo od Češke republike do Romunije bomo izbrali sedem lokacij v odraslih, optimalno razvitih gospodarskih sestojih jelke in bukve na nadmorskih višinah nad 800m, med katerimi bodo tudi pragozdni rezervati. Na vsaki lokaciji bomo s pomočjo analize hemisfernih posnetkov krošenj določili tri različne kategorije svetlobne intenzitete: pod zastorom matičnega sestoja, na gozdnem robu in na odprtem. V vsaki od svetlobnih kategorij bomo v dveh zaporednih vegetacijskih obdobjih merili asimilacijo, morfološki odziv mladja jelovih in bukovih dreves ter respiracijo tal in biotsko raznolikost mikroorganizmov v tleh. Rastni odziv in stabilne izotope bomo določili z dendrokronološko analizo 15 odraslih jelovih in bukovih dreves na istih lokacijah. Vzporedno bomo odvzeli tudi vzorce za kvantitativno lesno-anatomsko analizo. Izvedli bomo analizo časovnih vrst satelitskih podatkov za odzive jelke in bukve izbranih lokacij. Poleg primerjave ekofizioloških in morfoloških parametrov s prirastnimi in klimatskimi podatki bomo primerjali rastne odzive z različnimi indeksi, ki jih bomo pridobili s pomočjo satelitskih posnetkov vzdolž proučevanega gradienta. Izmerjene odzive bomo s klimatskimi podatki uporabili za razvoj realističnih odzivnih modelov za obe proučevani vrsti in izdelavo bodočih scenarijev odziva z novim algoritmom strojnega učenja, primernega za bodoče napovedi. Potek dela: Pet delovnih sklopov je enakomerno razporejenih med češke in slovenske raziskovalne skupine glede na njihovo ekspertno znanje. Sodelovanje raziskovalnih skupin bo ustvarilo nova znanja in spoznanja o zapletenih procesih, ki vplivajo na bodoči obstoj evropskih gozdov na nov, celosten način. Na lokacijah zunanjega loka Karpatskega masiva v gospodarskih in pragozdnih sestojih jelovih bukovij bomo oblikovali raziskovalne ploskve. Te predstavljajo izhodišče za prve tri delovne sklope (Ds1- 3). Na vsaki lokaciji bomo določili tri svetlobne kategorije s pomočjo analize hemisfernih posnetkov krošenj (Ds1). V vsaki svetlobni kategoriji in lokaciji bomo v najmanj dveh zaporednih vegetacijskih obdobjih na jelkah in bukvah izvedli ekofiziološke meritve v kontroliranih okoljskih razmerah in morfološke odzive na intenziteto svetlobe v dvotedenskem obdobju. Isti pristop bomo uporabili za meritve respiracije tal ter biodiverzitete ektomikoriznih gliv in mikroorganizmov v gozdnih tleh. Na istih lokacijah bomo vzorčili odrasla jelova in bukova drevesa za dendrokronološke analize, analize stabilnih izotopov (Ds2) in lesno-anatomske analize (Ds3). Vzorčenje za Ds2 in Ds3 bo potekalo sočasno. Z analizo časovnih vrst satelitskih podatkov (Ds4) bomo primerjali odziv jelovo bukovih sestojev (Ds1-3) vzdolž določenega geografskega gradienta z manjšo prostorsko in večjo časovno resolucijo ter z večjo prostorsko in zmerno časovno resolucijo indikatorjev. Dvajset letne satelitske podatke (MODIS) bomo skupaj z meteorološkimi parametri (padavine in temperature) uporabili za primerjavo podobnosti in pripisovanje medletnih razlik v razvoju gozdnih sestojev na izbranih lokacijah (Ds1). Izmerjene odzive iz Ds1-3 in satelitske podatke (Ds4) bomo uporabili za razvoj realističnih modelov (Ds5) in izdelavo bodočih scenarijev odziva z novim algoritmom strojnega učenja, primernega za bodoče napovedi odziva obeh proučevanih vrst.
