Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in evropskih stičnih prostorov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
6.12.00  Humanistika  Geografija   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 
S000  Družboslovje   
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
P003  Naravoslovno-matematične vede  Kemija 
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
Ključne besede
Sredozemska Slovenija, slovenski in evropski stieni prostori, interdisciplinarni vidiki v humanistiki in družboslovju, jezikovne prakse, družbena in prostorska identiteta, politiene in družbene transformacije, sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, ekologija, biodiverziteta.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22468  mag. Marko Apollonio  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2002 - 2003  20 
2.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2002 - 2003  383 
3.  20038  dr. Dunja Bandelj  Biotehnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  276 
4.  16396  dr. Zvonko Bergant  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2003  76 
5.  18697  dr. Milena Bučar Miklavčič  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  311 
6.  08371  dr. Milan Bufon  Geografija  Vodja  2001 - 2003  601 
7.  20820  dr. Rada Cossutta  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  139 
8.  08694  mag. Radovan Cunja  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  83 
9.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  519 
10.  18478  dr. Goran Filipi  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  252 
11.  19272  dr. Marina Furlan  Psihologija  Raziskovalec  2001 - 2003  136 
12.  09980  dr. Terezija Golob  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2001 - 2003  486 
13.  04077  dr. Boris Gombač  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  401 
14.  20685  dr. Jure Gombač  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2002 - 2003  378 
15.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  410 
16.  10352  dr. Mitja Kaligarič  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  699 
17.  06395  dr. Primož Kerkoč  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  46 
18.  09211  dr. Boris Kryštufek  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.009 
19.  21505  dr. Uršula Lipovec Čebron  Etnologija  Raziskovalec  2001 - 2002  468 
20.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  267 
21.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  800 
22.  18111  dr. Manca Plazar Mlakar  Urbanizem  Raziskovalec  2001 - 2003  87 
23.  21779  dr. Eva Podovšovnik  Družboslovje  Raziskovalec  2002 - 2003  209 
24.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  536 
25.  05032  Matej Župančič  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  202 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.854 
Povzetek
Raziskovalni program želi iz vidika humanistike in družboslovja interdisciplinarno proueevati obmoeje sredozemske Slovenije kot enega najbolj izrazitih prostorov družbenega in kulturnega stika v Sloveniji in Evropi. Raziskovalno delo bo na ta naein poglobljeno obravnavalo historieni razvoj obmoeja v širšem politienem in družbenem kontekstu, probleme oblikovanja lokalnih oblasti, deželnih in državnih enot, kakor tudi regionalnih, etnienih in jezikovnih skupnosti, ueinke prepletenosti in soueinkovanja med razlienimi družbenimi in kulturnimi enotami, medkulturne interference med pasivno in aktivno integracijo ter efekte politienih transformacij na razvoj družbeno-kulturne strukture v obravnavanem obmoeju. Podrobneje bodo v tem okviru proueeni sinhroni in diahroni elementi in faktorji ohranjanja in spreminjanja jezikovnih, etnienih, nacionalnih, regionalnih in prostorskih identitet ter sploh vedenjskih in kulturoloških vzorcev prebivalstva v sredozemski Sloveniji in sosednjih pokrajinah, s posebnim ozirom na specifiene probleme in aspekte tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Sloveniji ter drugih avtohtonih in neavtohtonih lokalnih skupnosti. V zgodovinsko-antropološkem pogledu bodo tako proueeni problemi oblikovanja in spreminjanja politienih in etnienih meja ter s tem povezani demografski vidiki, zgodovina migracij in družbene mobilnosti, zgodovina institucij, socialna in gospodarska zgodovina s posebnim poudarkom na razvoju slovenskega mešeanstva in efektov liberalno-kapitalistiene modernizacije, kulturna in politiena zgodovina v širšem smislu. Obenem bodo na sociološko-antropološkem podroeju podrobneje obravnavani problemi "malega" eloveka in njegovega vsakdanjega življenja, identitete, jezikovne prakse, vedenjskih modelov in družbenih odnosov. V tem okviru bo raziskovalni program težil k evidentiranju in zbiranju terenskega gradiva in s tem k zašeiti bogatega zgodovinskega spomina na obravnavanem obmoeju. Tak pristop bo v sodelovanju s sociolingvistienimi in socialnogeografskimi obravnavami prispeval k boljšemu razumevanju družbenih in kulturnih procesov v obmoejih kulturnega stika in omogoeal tudi dopolnjevanje jezikoslovnih in dialektoloških znanj. Koneno bo v politienogeografskem pogledu obravnavan obmejni in eezmejni položaj zahodne Slovenije v odnosu do ostalih slovenskih in evropskih obmejnih prostorov, in v njem potekajoeih procesov mednarodnega, medregionalnega in mednacionalnega povezovanja, kakor tudi naporov za ohranjanje izvorne kulturne specifike v kontekstu integracijskih in globalizacijskih usmeritev, izvedeni pa bodo tudi predlogi za oblikovanje družbenih in kulturnih vidikov plansko usklajenega evro-prostora v luei širših naporov za uveljavljanje naeel družbene in kulturne koeksistence v Evropi. Programska skupina bo nadalje delovala na podroeju raziskovanja, ohranjanja in izboljševanja naravne in kulturne sredozemske krajine pri študiju gozdnih ekosistemov, ohranjanju biotske in biološke pestrosti, reševanju problemov zarašeanja kulturne krajine in študiju suksecijske dinamike, študiju tradicionalnih oblik kmetovanja in sredozemskih kultur, uvajanju sodobnih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij, uvajanju ekološkega naeina kmetovanja, uveljavljanju blagovnih znamk, spremljanju sredozemske prehrane kot del nacionalne identitete in študiju kemijskih in senzorienih karakteristik oljenega olja.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo ob aplikativnih gojil tudi teoretieno-metodološke aspekte obmejnega položaja sredozemske Slovenije kot izrazitega primera družbenega, kulturnega in ekološkega kontaktnega prostora. S tem bo prispeval k umešeanju obravnavanega obmoeja v širši mednarodni kontekst ter sploh k širšemu uveljavljanju slovenskih raziskovalnih in znanstvenih dosežkov pri proueevanju v raziskovalnem programu zajetih problematik in vsebin na primeru Slovenije kot edine evropske države, kjer prihaja do stika med štirimi osnovnimi etno-kulturnimi enotami našega kontinenta. V širšem smislu je za znanost nedvomno zelo pomembno, da se pri osvetljevanju in razumevanju stienih prostorov razvijajo interdisciplinarni pristopi, ki omogoeajo bolj poglobljeno in medseboj usklajeno razumevanje sedanjih kompleksnih procesov, ki po eni strani teže k družbeno-ekonomski konvergenci na podroeju svetovne globalizacije kontinentalne integracije, po drugi strani pa k družbeno-kulturni divergenci oziroma ohranjanju ali novemu vrednotenju etniene, kulturne in jezikovne razlienosti. Slovenski prostor se v tem pogledu lahko izkaže kot zelo pomemben in zanimiv "laboratorij" uveljavljanja navedenih procesov, na katerem želi predlagan raziskovalni program v sodelovanju s tujimi strokovnjaki izdelati tudi nov model ali predlog implementacije naeel "združenosti v razlienosti" ter njegovo operativnost v širšem (svetovnem) smislu. Program želi obenem opozoriti na habitatno in ekološko bogastvo slovenskega Sredozemlja.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo kot malo državo na pomembnem geopolitienem in geokulturnem stieišeu, za njen uspešni integracijski proces ter za ohranjanje njene kulturne specifike je predlagani program posebnega pomena, tako za boljše poznavanje problemov in perspektiv "povezovanja v razlienosti" ter vloge Slovenije v njem, kakor iz vidika širšega uveljavljanja slovenskih pogledov in znanstveno-raziskovalnih izkušenj v evropskem in svetovnem mednarodnem kontekstu. Sodelavci predlaganega programa že sedaj intenzivno sodelujejo s številnimi mednarodno uveljavljenimi raziskovalci in mednarodno primerjalnih projektih, tako da bo sprejetje raziskovalnega programa omogoealo nadaljevanje in polnejše izvajanje že prieetih ali dogovorjenih raziskovalnih vsebin v pogledu mednarodne kooperacije z razlienimi svetovnimi univerzitetnimi okolji, stimuliranje raziskovanja in širjenje raziskovalnih dosežkov ter omogoeal razvoj intelektualnih potencialov v zahodni Sloveniji. Posebenega pomena bodo tudi rezultati predlaganega raziskovalnega programa, ki bodo lahko koristni za izdelavo slovenske strategije mednarodnega povezovanja, za razvijanje novih in sodobnih raziskovalnih vsebin in metodologij, za organiziranje posebnih univerzitetnih programov, za razvoj novega dokumentacijsko-informativnega središea v Kopru, za zbiranje in ohranjanje zgodovinskega spomina in sploh za oblikovanje trdnejših temeljev za nadaljnje raziskovalno delo na obmoeju zahodne ali mediteranske Slovenije. Še posebno pa bo za Slovenijo kot enega najbolj izrazitih evropskih kontaktnih prostorov pomembno pravilno razumevanje njihovih lastnosti s pomoejo tega programa, ki bo posegel tudi na za Slovenijo novo podroeje razvoja vedenja o pridelavi in predelavi sredozemskih kmetijskih kultur, specifienih za Slovensko Istro. V tem delu je pomen programa tudi na razvoju standardov in usklajevanju slovenskih predpisov za gojenje sredozemskih kultur z evropskimi. Z biološkega vidika pa bo program poskrbel za ovrednotenje biodiverzitete slovenskega prostora na stiku s Sredozemljem in varovanju raznolikosti, še posebno za Slovenijo redkih obmorskih habitatov in obalnih mokriše, ki so pod velikim pritiskom urbanizacije, prometa in turistiene eksploatacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno