Projekti / Programi
Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in evropskih stičnih prostorov
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
S000 |
Družboslovje |
|
H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
P003 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija |
B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
Sredozemska Slovenija, slovenski in evropski stieni prostori, interdisciplinarni vidiki v humanistiki in družboslovju, jezikovne prakse, družbena in prostorska identiteta, politiene in družbene transformacije, sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, ekologija, biodiverziteta.
Raziskovalci (25)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program želi iz vidika humanistike in družboslovja interdisciplinarno proueevati obmoeje sredozemske Slovenije kot enega najbolj izrazitih prostorov družbenega in kulturnega stika v Sloveniji in Evropi. Raziskovalno delo bo na ta naein poglobljeno obravnavalo historieni razvoj obmoeja v širšem politienem in družbenem kontekstu, probleme oblikovanja lokalnih oblasti, deželnih in državnih enot, kakor tudi regionalnih, etnienih in jezikovnih skupnosti, ueinke prepletenosti in soueinkovanja med razlienimi družbenimi in kulturnimi enotami, medkulturne interference med pasivno in aktivno integracijo ter efekte politienih transformacij na razvoj družbeno-kulturne strukture v obravnavanem obmoeju. Podrobneje bodo v tem okviru proueeni sinhroni in diahroni elementi in faktorji ohranjanja in spreminjanja jezikovnih, etnienih, nacionalnih, regionalnih in prostorskih identitet ter sploh vedenjskih in kulturoloških vzorcev prebivalstva v sredozemski Sloveniji in sosednjih pokrajinah, s posebnim ozirom na specifiene probleme in aspekte tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Sloveniji ter drugih avtohtonih in neavtohtonih lokalnih skupnosti. V zgodovinsko-antropološkem pogledu bodo tako proueeni problemi oblikovanja in spreminjanja politienih in etnienih meja ter s tem povezani demografski vidiki, zgodovina migracij in družbene mobilnosti, zgodovina institucij, socialna in gospodarska zgodovina s posebnim poudarkom na razvoju slovenskega mešeanstva in efektov liberalno-kapitalistiene modernizacije, kulturna in politiena zgodovina v širšem smislu. Obenem bodo na sociološko-antropološkem podroeju podrobneje obravnavani problemi "malega" eloveka in njegovega vsakdanjega življenja, identitete, jezikovne prakse, vedenjskih modelov in družbenih odnosov. V tem okviru bo raziskovalni program težil k evidentiranju in zbiranju terenskega gradiva in s tem k zašeiti bogatega zgodovinskega spomina na obravnavanem obmoeju. Tak pristop bo v sodelovanju s sociolingvistienimi in socialnogeografskimi obravnavami prispeval k boljšemu razumevanju družbenih in kulturnih procesov v obmoejih kulturnega stika in omogoeal tudi dopolnjevanje jezikoslovnih in dialektoloških znanj. Koneno bo v politienogeografskem pogledu obravnavan obmejni in eezmejni položaj zahodne Slovenije v odnosu do ostalih slovenskih in evropskih obmejnih prostorov, in v njem potekajoeih procesov mednarodnega, medregionalnega in mednacionalnega povezovanja, kakor tudi naporov za ohranjanje izvorne kulturne specifike v kontekstu integracijskih in globalizacijskih usmeritev, izvedeni pa bodo tudi predlogi za oblikovanje družbenih in kulturnih vidikov plansko usklajenega evro-prostora v luei širših naporov za uveljavljanje naeel družbene in kulturne koeksistence v Evropi. Programska skupina bo nadalje delovala na podroeju raziskovanja, ohranjanja in izboljševanja naravne in kulturne sredozemske krajine pri študiju gozdnih ekosistemov, ohranjanju biotske in biološke pestrosti, reševanju problemov zarašeanja kulturne krajine in študiju suksecijske dinamike, študiju tradicionalnih oblik kmetovanja in sredozemskih kultur, uvajanju sodobnih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij, uvajanju ekološkega naeina kmetovanja, uveljavljanju blagovnih znamk, spremljanju sredozemske prehrane kot del nacionalne identitete in študiju kemijskih in senzorienih karakteristik oljenega olja.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo ob aplikativnih gojil tudi teoretieno-metodološke aspekte obmejnega položaja sredozemske Slovenije kot izrazitega primera družbenega, kulturnega in ekološkega kontaktnega prostora. S tem bo prispeval k umešeanju obravnavanega obmoeja v širši mednarodni kontekst ter sploh k širšemu uveljavljanju slovenskih raziskovalnih in znanstvenih dosežkov pri proueevanju v raziskovalnem programu zajetih problematik in vsebin na primeru Slovenije kot edine evropske države, kjer prihaja do stika med štirimi osnovnimi etno-kulturnimi enotami našega kontinenta. V širšem smislu je za znanost nedvomno zelo pomembno, da se pri osvetljevanju in razumevanju stienih prostorov razvijajo interdisciplinarni pristopi, ki omogoeajo bolj poglobljeno in medseboj usklajeno razumevanje sedanjih kompleksnih procesov, ki po eni strani teže k družbeno-ekonomski konvergenci na podroeju svetovne globalizacije kontinentalne integracije, po drugi strani pa k družbeno-kulturni divergenci oziroma ohranjanju ali novemu vrednotenju etniene, kulturne in jezikovne razlienosti. Slovenski prostor se v tem pogledu lahko izkaže kot zelo pomemben in zanimiv "laboratorij" uveljavljanja navedenih procesov, na katerem želi predlagan raziskovalni program v sodelovanju s tujimi strokovnjaki izdelati tudi nov model ali predlog implementacije naeel "združenosti v razlienosti" ter njegovo operativnost v širšem (svetovnem) smislu. Program želi obenem opozoriti na habitatno in ekološko bogastvo slovenskega Sredozemlja.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo kot malo državo na pomembnem geopolitienem in geokulturnem stieišeu, za njen uspešni integracijski proces ter za ohranjanje njene kulturne specifike je predlagani program posebnega pomena, tako za boljše poznavanje problemov in perspektiv "povezovanja v razlienosti" ter vloge Slovenije v njem, kakor iz vidika širšega uveljavljanja slovenskih pogledov in znanstveno-raziskovalnih izkušenj v evropskem in svetovnem mednarodnem kontekstu. Sodelavci predlaganega programa že sedaj intenzivno sodelujejo s številnimi mednarodno uveljavljenimi raziskovalci in mednarodno primerjalnih projektih, tako da bo sprejetje raziskovalnega programa omogoealo nadaljevanje in polnejše izvajanje že prieetih ali dogovorjenih raziskovalnih vsebin v pogledu mednarodne kooperacije z razlienimi svetovnimi univerzitetnimi okolji, stimuliranje raziskovanja in širjenje raziskovalnih dosežkov ter omogoeal razvoj intelektualnih potencialov v zahodni Sloveniji. Posebenega pomena bodo tudi rezultati predlaganega raziskovalnega programa, ki bodo lahko koristni za izdelavo slovenske strategije mednarodnega povezovanja, za razvijanje novih in sodobnih raziskovalnih vsebin in metodologij, za organiziranje posebnih univerzitetnih programov, za razvoj novega dokumentacijsko-informativnega središea v Kopru, za zbiranje in ohranjanje zgodovinskega spomina in sploh za oblikovanje trdnejših temeljev za nadaljnje raziskovalno delo na obmoeju zahodne ali mediteranske Slovenije. Še posebno pa bo za Slovenijo kot enega najbolj izrazitih evropskih kontaktnih prostorov pomembno pravilno razumevanje njihovih lastnosti s pomoejo tega programa, ki bo posegel tudi na za Slovenijo novo podroeje razvoja vedenja o pridelavi in predelavi sredozemskih kmetijskih kultur, specifienih za Slovensko Istro. V tem delu je pomen programa tudi na razvoju standardov in usklajevanju slovenskih predpisov za gojenje sredozemskih kultur z evropskimi. Z biološkega vidika pa bo program poskrbel za ovrednotenje biodiverzitete slovenskega prostora na stiku s Sredozemljem in varovanju raznolikosti, še posebno za Slovenijo redkih obmorskih habitatov in obalnih mokriše, ki so pod velikim pritiskom urbanizacije, prometa in turistiene eksploatacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo