Projekti / Programi
Območja kulturnega stika v integracijskih procesih
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
Politična geografija, družbena in prostorska konvergenca in divergenca, območja kulturnega stika, integracijski procesi, jezikovne prakse, identiteta, čezmejno sodelovanje
Raziskovalci (21)
Organizacije (2)
Povzetek
Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence postaja ključni dejavnik razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi, in s tem zaviralnih in spodbujevalnih elementov in faktorjev nove evropske paradigme "združenosti v različnosti". Raziskovalni program skuša kompleksnost zastavljenih problemov proučevati s kombiniranim in koordiniranim pristopom mednarodno uveljavljenih domačih raziskovalcev s področja politične geografije, jezikoslovja, družboslovja in humanistike. Raziskovalni program se posveča območju stika med največjimi evropskimi kulturnimi oziroma jezikovnimi areali, to je romanskem, slovanskem in germanskem, ki se v Evropi srečujejo in sobivajo le na območju Slovenije, in v tem smislu razvija nov integracijski model, ki bo na primeru Slovenije in njenih kontaktnih prostorov preverjal komparativne razvojne možnosti za horizontalne in vertikalne integracijske procese v bodoči združeni Evropi. V širšem, političnogeografskem okviru raziskovalni program podrobneje preučuje tipologijo obmejnih območij, stopnjo funkcionalne in družbeno-kulturne povezanosti obmejnega prebivalstva, oblike institucionalnega čezmejenega povezovanja ter stopnjo usklajenosti družbenega in prostorskega planiranja na primeru zgornjejadranskih območij družbenega in kulturnega stika, od tromeje med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, do istrske tromeje med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Obravnava elemente in faktorje, ki spodbujajo odnosno zavirajo čezmejno komunikacijo in integracijo, položaj in vlogo lokalnih skupnosti in manjšin pri interkulturnem in funkcionalnem družbenem povezovanju, vplive uveljavljanja in odpravljanja mejnih pregrad na družbo in prostor po vstopu Slovenije v EU; program izvaja primerjalne študije procesov in problemov obmejnih in stičnih prostorov na slovenski in širši evropski ravni, še zlasti v razmerju med zahodnoevropsko prakso institucionalne integracije, srednjeevropskim funkcionalnim čezmejnim povezovanjem ter še odprtimi problemi potencialno konfliktnih stičnih območij v jugovzhodni Evropi. Dalje so obravnavani problemi prostorske dekoncentracije in decentralizacije ter trajnostnega prostorskega razvoja, ki bodo pripomogli k razvoju ustreznejše organizacije prostora in ustreznejših prostorskih politik na nacionalni in transnacionalni ravni.V sondnih družboslovnih in jezikovnih študijah bodo obdelani problemi jezikovne prakse, identitete, vzgoje in medkulturne komunikacije kot dejavnika razumevanja družbenih in kulturnih razsežnosti jezikovnih stikov in medkulturnih povezav. Proučeni bodo potenciali medkulturne empatije kot sredstva za preprečevanje nacionalizmov, napetosti in nerazumevanja med etničnimi skupinami. Poglobljeni bodo sociolingvistični, pedagoški in didaktični vidiki jezikovnih praks in jezikovnih politik, vprašanja razslojenosti govorov, ki so v vsakdanjem življenjskem stiku s sosednjim okoljem ter problemi jezikovne interference v območjih kulturnega stika. V tem okviru bodo posebej raziskani dialektološki vidiki v območju romansko-slovanskega stika v odnosu do novih jezikovnih in komunikacijskih praks, šolski in izobraževalni modeli v območjih kulturnega stika ter integracijska funkcija šole v njih, sociopsihološki vidiki enojezičnih in dvojezičnih jezikovnih praks ter raziskovanje stališč in vrednotenja različnih jezikov in kultur v območjih stika. Splošni cilj programa je, da se Slovenijo in slovenska območja družbenega in kulturnega stika razvija v model evropskega povezovanja ob ohranjanju identitet nacionalnih prostorov in da se ob tem razvija še mednarodno primerljive in vpete raziskovalne programe ter dodiplomske in podiplomske programe za poglabljanje in upravljanje konvergentnih in divergentnih družbenih in prostorskih fenomenov in procesov v Evropi.
Pomen za razvoj znanosti
Problematika družbene in prostorske divergence ter proučevanja območij kulturnega stika in integracijskih procesov v Evropi je že dalj časa prisotna v interesih vodilnih svetovnih raziskovalcev mednarodnih odnosov. Večina konfliktnih situacij in kooperacijskih praks v svetu ima namreč neko politično in prostorsko dimenzijo in se odvijajo na treh osnovnih ravneh, in sicer so to: a) odnosi med državami in družbenimi sistemi ter med globalnimi institucijami in strukturami; b) odnosi v okviru držav, vključno z odnosi med deli držav, posameznimi družbenimi skupinami in regijami; c) upravljalski in vedenjski problemi lokalnih enot in lokalnih skupnosti. Politična geografija se torej srečuje s problemi in procesi, ki izhajajo iz različnih razmerij med navedenimi ravnmi, prvenstveno pa med družbo in prostorom, kjer prostor pogojuje družbo, njene lastnosti in razvojne možnosti, družba pa povratno ridefinira prostor ter ga na poseben način preoblikuje in vrednoti. Vendar je pri vrednotenju prostora in družbe pomembna tudi tehnologija, ki vpliva na povečano intenzivnost komunikacije, na njeno kvaliteto in usmerjenost. Zato se družbene institucije na kulturnem, političnem in gospodarskem področju razvijajo v skladu z družbenim razvojem, ta proces pa se dogaja v konkretnih prostorskih enotah, ki si ga različne družbene skupine prisvajajo in ga nato poseljujejo in upravljajo, branijo in vanj investirajo. Posledična navezanost na prostor oziroma teritorialnost s svoje strani tudi prispeva k družbeni in prostorski diferenciaciji in oblikuje različne družbene meje in kulturne pokrajine, ki so v preteklosti bile in ostajajo še danes podlaga za nastanek in razumevanje političnih prostorov: prvenstveno držav, a tudi pod-državnih regionalnih in lokalnih stvarnosti. Temelj sodobnih političnogeografskih dogajanj je zato razmerje med sočasno potekajočimi težnjami po družbenem in ekonomskem povezovanju (konvergentni procesi) v okviru nekih spremenljivih funkcionalnih političnih in prostorskih enot ter težnjami po družbenem in kulturnem razlikovanju (divergentni procesi) na osnovi historičnih elementov in navezanosti na različne loklano-regionalne strukture. Pri tem se odpira vprašanje različnih velikosti teritorialnih enot in družb pri izvajanju različnih družbenih funkcij ali v oblikovanju različnih stopenj teritorialnosti ter vprašanje razmerja med centralizacijskimi in decentralizacijskimi procesi v državah. Ta element se nato navezuje na vprašanje neenakomernega razvoja, ki ga lahko obravnavamo na globalni ravni preko državnih ali makroregionalnih sistemov, znotraj državnih sistemov ali celo lokalno. Končno ima poseben pomen tudi sam proces navezovanja družbenih skupin na specifičen prostor, se pravi proces družbene teritorializacije na različnih ravneh ter fenomen teritorialne persistence pri modernizaciji družbenih in političnih sistemov. Ta vidik odpira nato vprašanje različne navezanosti na izvorno družbeno okolje in izvorni prostor ter sploh družbene in prostorske mobilnosti v okviru transformacije lokalnih in regionalnih struktur. Globalni politični konflikti se preusmerjajo od ideoloških nasprotij na razmerja, ki izhajajo iz neenakomernega razvoja in kulturnega nacionalizma in perspektive povečane multikulturnosti v svetovnih središčih in predvsem velikih urbanih aglomeracijah zaradi priseljevanja, oblikovanja transnacionalnih identitet, hkrati pa tudi enakopravnejšega sožitja med državnimi centri in regionalnimi enotami v smislu razreševanja manjšinskih kulturnih in razvojnih zahtev. Znanost bo zato v bodoče posvečala posebno pozornost problemom prostorske in družbene centralizacije in decentralizacije, različnim aspektom teritorialnosti in manjšinske družbene identitete v odnosu do dominantnih družbenih struktur in odnosu kulturnih prostorov do funkcionalnih enot, saj povzročajo slednji posebna razmerja, ki gredo od konfliktnih do koeksistenčnih praks v trikotnem razmerju med družbo, prostorom in modernizacijskimi vplivi. Vpetost članov
Pomen za razvoj Slovenije
Program bo s svojimi raziskovalnimi vsebinami omogočil ovrednotenje tradicionalno perifernejših območij družbenega in kulturnega stika, še posebej pa obmejnih območij in lokalnih skupnosti zahodne Slovenije v času po njenem vstopu v EU ter v schengenski prostor. Neposreden pozitivni učinek ima na doseganje bolj trajnostnih razvojnih vzorcev na prostorskem, okoljskem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter ponuja izhodišča za razvoj modelov za prostorsko in regionalno skladen razvoj Slovenije. Z drugimi projekti Univerze na Primorskem bo poglobil strategije preučevanja in poučevanja medkulturne komunikacije in učinkoval na vsebine študija kot ključni element usposabljanja podiplomskih študentov za novo dimenzijo bivanja in dela v Evropi narodov in kultur. Omogočal bo na eni strani razumevanje modela institucionalnih sprememb in sprememb lokalnih institucionalnih aktivnosti pod vplivom transnacionalnih, integracijskih in globalnih kriterijev v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju, po drugi pa spoznavanje in usmerjanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence in divergence. Raziskovalne vsebine programa so še posebej usmerjene k razumevanju in vrednotenju kulturne različnosti v procesih družbene integracije. Pri tem bodo poglobljeno spremljale položaj in funkcijo slovenskih manjšin v obravnavanih območjih kulturnega stika ter avtohtonih in drugih manjšinskih skupnosti v obmejnih območjih Slovenije. Proučevanje vprašanj, povezanih z etničnostjo, kulturno in jezikovno identiteto in prakso in posledično kulturno asimilacijo oziroma kulturnim pluralizmom se tesno in neposredno navezuje na pridobivanje ustreznih znanj in informacij, ki predstavljajo osnovo za oblikovanje nacionalne kulturne politike s ciljem ohranjanja nacionalne identitete. Znanstveno proučevanje medetničnih stikov in spremljajočih fenomenov pa je še posebno pomembno in potrebno v luči slovenskega aktivnega članstva v EU in njenega vključevanja v svetovne globalizacijske procese, saj je ravno poznavanje narave in možnih scenarijev medkulturnih stikov pogoj za ohranjanje in razvijanje narodne identitete in zavesti v razmerah družbene integracije. Raziskave bodo pokazale, da je tudi v kulturnih in jezikovno mešanih območjih možno ohraniti samobitnost naroda, ne glede na ogroženost jezikovnih elementov. V splošnem pa bo razvoj skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije omogočal ohranjanje in razvoj poselitvenega in gravitacijskega potenciala obmejnih območij Slovenije v odnosu do makroregionalnih urbanih središč po vključitvi Slovenije v EU. Zato bo programska vsebina s razvijanjem trajnostnega prostorskega in družbenega razvoja slovenskih območij stika prispevala k integriranemu upravljanju obalnih in drugih obmejnih območij in tako tudi k ohranjanju in razvijanju naravne in kulturne dediščine. Raziskovalni program se v svojih vsebinah in ciljih povsem sklada in pomembno prispeva zlasti k izpolnjevanju naslednjih razpisanih prioritetnih sklopov pristojnega ministrstva RS: drugega prioritetnega sklopa, ki zadeva razvoj človeških virov in socialne kohezivnosti ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine; petega prioritetnega sklopa, ki zadeva interdisciplinarnost raziskovanja; sedmega prioritetnega sklopa, ki zadeva razvoj temeljnih humanističnih znanosti v podporo utrjevanja slovenske identitete in kulture v evropskem in širšem mednarodnem prostoru; devetega prioritetnega sklopa, ki zadeva povezanost med demokracijo in družbenim razvojem v kontekstu sodobne slovenske družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
