Projekti / Programi
Območja kulturnega stika v integracijskih procesih
01. januar 2014
- 31. december 2019
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
Koda |
Veda |
Področje |
5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence postaja ključni dejavnik razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi, in s tem zaviralnih in spodbujevalnih elementov in faktorjev nove evropske paradigme "združenosti v različnosti". Raziskovalni program bo skušal kompleksnost zastavljenih problemov proučevati s kombiniranim in koordiniranim pristopom mednarodno uveljavljenih domačih raziskovalcev s področja politične geografije, družboslovja in humanistike in na ta način še poglobiti in razširiti uspešno zastavljeno delo, ki smo ga pričeli izvajati v raziskovalnem programu »Območja kulturnega stika v integracijskih procesih«, ki se je iztekel v letu 2012.
Lahko trdimo, da so člani programske skupine na tem področju že doslej izkazali zelo dobro vpetost v mednarodne tokove, ki proučujejo navedene tematike, odmevnost njihovih del pa je že zagotovila prispevek slovenske znanosti k teoretičnemu in odkrivanju temeljnih dilem naše aktualnosti ter njihovemu aplikativnemu razreševanju v korist naše skupne prihodnosti. Tudi s pomočjo raziskovalnih rezultatov članov programske skupine se je Univerza na Primorskem v širšem mednarodnem okolju uveljavila kot verjetno najpomembnejše slovensko središče za proučevanje različnih vidikov multikulturnosti in s tem povečala svojo mednarodno razpoznavnost. Proučevanje vprašanj, povezanih z etničnostjo, kulturno identiteto in kulturno asimilacijo oziroma kulturnim pluralizmom in medkulturnim dialogom se tesno in neposredno navezuje na pridobivanje ustreznih znanj in informacij, ki predstavljajo osnovo za oblikovanje
nacionalne kulturne politike s ciljem ohranjanja nacionalne identitete, a tudi trajnostnega
prostorskega in družbenega razvoja slovenskih stičnih območi j v širšem evropskem in
integracijskem kontekstu.
Program je že doslej s svojimi raziskovalnimi vsebinami omogočil ovrednotenje tradicionalno perifernejših območij družbenega in kulturnega stika, še posebej pa obmejnih območij in lokalnih skupnosti zahodne Slovenije v času po njenem vstopu v EU. Neposreden pozitivni učinek bo imel na doseganje bolj trajnostnih razvojnih vzorcev na prostorskem, okoljskem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter bo z drugimi projekti Univerze na Primorskem poglobil strategije preučevanja in poučevanja medkulturne komunikacije. Program želi na eni strani omogočiti razumevanje modela institucionalnih sprememb in perceptivnih sprememb pod vplivom transnacionalnih, integracijskih in globalnih kriterijev v lokalnem, regionalnem in nacionalnem
okolju, po drugi pa spoznavanje semantičnih, strukturalnih in tehnoloških ravni obravnavanih vsebin v kontekstu razvoja evropske družbe znanja ter procesov rekonfiguracije identitete v povključitvenem obdobju v evropske integracije.
V bodoče nameravamo ob kognitivnem delu raziskav, ki bodo predstavljale nadaljevanje interdisciplinarno zasnovanih proučevanj območij kulturnega stika v integracijskih in globalizacijskih procesih še posebej okrepiti sintetične zmožnosti za razvijanje novih integriranih »upravljalskih« politik na področju multikulturnosti ter družbenega in prostorskega povezovanja v širšem mednarodnem kontekstu.
Pomen za razvoj znanosti
Problematika družbene in prostorske divergence ter proučevanja območij kulturnega stika in integracijskih procesov v Evropi je že dalj časa prisotna v interesih vodilnih svetovnih raziskovalcev mednarodnih odnosov. Večina konfliktnih situacij in kooperacijskih praks v svetu ima namreč neko politično in prostorsko dimenzijo in se odvijajo na treh osnovnih ravneh, in sicer so to: a) odnosi med državami in družbenimi sistemi ter med globalnimi institucijami in strukturami; b) odnosi v okviru držav, vključno z odnosi med deli držav, posameznimi družbenimi skupinami in regijami; c) upravljalski in vedenjski problemi lokalnih enot in lokalnih skupnosti.
Temelj sodobnih družbenih in prostorskih dogajanj je zato razmerje med sočasno potekajočimi težnjami po družbenem in ekonomskem povezovanju (konvergentni procesi) v okviru nekih spremenljivih funkcionalnih političnih in prostorskih enot ter težnjami po družbenem in kulturnem razlikovanju (divergentni procesi) na osnovi historičnih elementov in navezanosti na različne lokalno-regionalne strukture. Pri tem se odpira vprašanje različnih velikosti teritorialnih enot in družb pri izvajanju različnih družbenih funkcij ali v oblikovanju različnih stopenj teritorialnosti ter vprašanje razmerja med centralizacijskimi in decentralizacijskimi procesi v državah. Ta element se nato navezuje na vprašanje neenakomernega razvoja, ki ga lahko obravnavamo na globalni ravni preko državnih ali makroregionalnih sistemov, znotraj državnih sistemov ali celo lokalno. Končno ima poseben pomen tudi sam proces navezovanja družbenih skupin na specifičen prostor, se pravi proces družbene teritorializacije na različnih ravneh ter fenomen teritorialne persistence pri modernizaciji družbenih in političnih sistemov. Ta vidik odpira nato vprašanje različne navezanosti na izvorno družbeno okolje in izvorni prostor ter sploh družbene in prostorske mobilnosti v okviru transformacije lokalnih in regionalnih struktur. Globalni politični konflikti se preusmerjajo od ideoloških nasprotij na razmerja, ki izhajajo iz neenakomernega razvoja in kulturnega nacionalizma in perspektive povečane multikulturnosti v svetovnih središčih in predvsem velikih urbanih aglomeracijah zaradi priseljevanja, oblikovanja transnacionalnih identitet, hkrati pa tudi enakopravnejšega sožitja med državnimi centri in regionalnimi enotami v smislu razreševanja manjšinskih kulturnih in razvojnih zahtev.
Znanost bo zato v bodoče posvečala posebno pozornost problemom prostorske in družbene centralizacije in decentralizacije, različnim aspektom teritorialnosti in manjšinske družbene identitete v odnosu do dominantnih družbenih struktur in odnosu kulturnih prostorov do funkcionalnih enot, saj povzročajo slednji posebna razmerja, ki gredo od konfliktnih do koeksistenčnih praks v trikotnem razmerju med družbo, prostorom in modernizacijskimi vplivi. Vpetost članov programske skupine v mednarodne tokove, ki proučujejo navedene tematike, bo zagotavljala prispevek slovenske znanosti k teoretičnemu in odkrivanju temeljnih dilem naše aktualnosti ter njihovemu aplikativnemu razreševanju v korist naše skupne prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Program bo s svojimi raziskovalnimi vsebinami omogočil ovrednotenje tradicionalno perifernejših območij družbenega in kulturnega stika, še posebej pa obmejnih območij in lokalnih skupnosti zahodne Slovenije v času po njenem vstopu v EU ter v schengenski prostor. Neposreden pozitivni učinek bo iela na doseganje bolj trajnostnih razvojnih vzorcev na prostorskem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter bo ponujal izhodišča za razvoj modelov za prostorsko in družbeno skladnejši razvoj Slovenije v širšem mednarodnem kontekstu. Z drugimi projekti Univerze na Primorskem bo poglobil strategije preučevanja in poučevanja medkulturne komunikacije in učinkoval na vsebine študija kot ključni element usposabljanja podiplomskih študentov za novo dimenzijo bivanja in dela v Evropi narodov in kultur. Omogočal bo na eni strani razumevanje modela institucionalnih sprememb in sprememb lokalnih institucionalnih aktivnosti pod vplivom transnacionalnih, integracijskih in globalnih kriterijev v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju, po drugi pa spoznavanje in usmerjanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence in divergence.
Raziskovalne vsebine programa so še posebej usmerjene k razumevanju in vrednotenju kulturne različnosti v procesih družbene integracije. Pri tem bodo poglobljeno spremljale položaj in funkcijo slovenskih manjšin v obravnavanih območjih kulturnega stika ter avtohtonih in drugih manjšinskih skupnosti v obmejnih območjih Slovenije. Proučevanje vprašanj, povezanih z etničnostjo, kulturno in jezikovno identiteto in prakso in posledično kulturno asimilacijo oziroma kulturnim pluralizmom se tesno in neposredno navezuje na pridobivanje ustreznih znanj in informacij, ki predstavljajo osnovo za oblikovanje nacionalne kulturne politike s ciljem ohranjanja nacionalne identitete. Znanstveno proučevanje medetničnih stikov in spremljajočih fenomenov pa je še posebno pomembno in potrebno v luči slovenskega aktivnega članstva v EU in njenega vključevanja v svetovne globalizacijske procese, saj je ravno poznavanje narave in možnih scenarijev medkulturnih stikov pogoj za ohranjanje in razvijanje narodne identitete in zavesti v razmerah družbene integracije. Raziskave bodo pokazale, da je tudi v kulturnih in jezikovno mešanih območjih možno ohraniti samobitnost naroda, ne glede na ogroženost jezikovnih elementov. V splošnem pa bo razvoj skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije omogočal ohranjanje in razvoj poselitvenega in gravitacijskega potenciala obmejnih območij Slovenije v odnosu do evropskih makroregionalnih urbanih središč. Zato bo programska vsebina s razvijanjem trajnostnega prostorskega in družbenega razvoja slovenskih območij stika prispevala k integriranemu upravljanju obalnih in drugih obmejnih območij in tako tudi k ohranjanju in razvijanju naravne in kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo