Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Molekularna biologija in imunologija

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 
B350  Biomedicinske vede  Razvojna biologija, rast (živali), ontogeneza, embriologija 
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 
B402  Biomedicinske vede  Gojenje vodnih živali, ribogojstvo 
Ključne besede
Genetski polimorfizmi, regulacija genske ekspresije, laktoproteinski geni, biologija laktacije, gensko kartiranje, filogenija, mt DNA, mikoplazme, imunski odziv, površinski antigeni, variabilno izražanje, lokusi s kvantitativnim učinkom, genska diagnostika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  07914  dr. Dušan Benčina  Veterina  Raziskovalec  2002 - 2003  223 
2.  17500  Irena Beretič    Raziskovalec  2002 - 2003  3 
3.  15657  dr. Maruša Debeljak  Onkologija  Raziskovalec  2002 - 2003  248 
4.  05098  dr. Peter Dovč  Biotehnologija  Vodja  2002 - 2003  935 
5.  08697  mag. Marjana Drobnič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  208 
6.  18302  mag. Magda Drobnič Valič  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2003  9 
7.  23438  dr. Polona Frajman  Biotehnologija  Raziskovalec  2003  14 
8.  10412  dr. Simon Horvat  Biotehnika  Raziskovalec  2002 - 2003  561 
9.  18981  dr. Tatjana Kavar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  75 
10.  23413  dr. Miha Lavrič  Biotehnika  Raziskovalec  2003  29 
11.  17875  dr. Tamara Miloševič Berlič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  27 
12.  05008  dr. Mojca Narat  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2003  688 
13.  17509  Marija Rodica    Raziskovalec  2002 - 2003  0 
14.  20024  dr. Tamara Rozman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  17 
15.  11906  dr. Aleš Snoj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  219 
16.  17513  Vida Štuhec    Raziskovalec  2002 - 2003  10 
17.  14933  dr. Dušan Terčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  211 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.273 
Povzetek
Raziskovalni program Molekularna biologija in imunologija je usmerjen v proučevanje temeljnih zakonitosti zgradbe in delovanja živalskega genoma. Kot poseben vsebinski sklop je dodano področje imunologije, ki proučuje imunski odziv gostitelja na infekcije z mikoplazmami, molekularne osnove antigenske variabilnosti mikoplazem in vlogo imunskega statusa živali za normalen razvoj. Študij živalskih genomov obsega genetsko karakterizacijo živalskih živalskih genomov z molekularnimi markerji, vključno s proizvodnjo novih markerjev, identifikacijo genomskih regij z velikim učinkom na kvantitativne lastnosti, fizično kloniranje kandidatnih regij, sekvenciranje kodogenih regij kandidatnih genov in proučevanje strukture in delovanja nekodogenih regij, ki uravnavajo izražanje genov. Na področju akvakulture in živinoreje uporabljamo molekularne markerje za opis naših avtohtonih vrst (soška postrv, soški lipan) in avtohtonih pasem domačih živali (lipicanci, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, bovška ovca, bovška koza). Tovrstne študije nam dajo oceno stanja v populacijah, nakažejo povezave s sorodnimi populacijami in predstavljajo osnovo za filogenetske študije in za priporočila rejcem za zmanjševanje stopnje vzreje v sorodu in njenih negativnih posledic. Tipiziranje lokusov z velikim fenotipskim učinkom (od lokusov s patološkim učinkom do lokusov, ki vplivajo na proizvodne lastnosti) je osnova za razvoj na molekularne markerje oprte selekcije živali. Proučevanje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo izražanje laktoproteinskih genov, je področje raziskav, na katerem želimo identificirati regulatorne regije, ki uravnavajo alelno specifično raven izražanja laktoproteinskih genov. Vključen je študij potencialnih veznih mest za različne tanskripcijske faktorje, identifikacija nukleotidnih zaporedij, ki vplivajo na stabilnost mRNA prepisov in odkrivanje na DNazo senzitivnih mest. Molekularne osnove rasti proučujemo na modelu hitro rastnih mišk in na modelu divergentno selekcioniranih linij piščancev. V prvem primeru gre za identifikacijo kandidatne regije, ki je rezultat genetskega kartiranja in fizičnega kloniranja kandidatne regije. Sledilo bo preverjanje fiziološkega učinka te regije na modelu transgenih mišk. Drugi model je primer iskanja polimorfinih mest v genomu, ki so povezana s fenotipsko lastnostjo hitre rasti piščancev. Z uporabo strategije združevanja vzorcev in RAPD markerjev skušamo identificirati regijo genoma, ki je povezana s hitro rastjo. V ta sklop raziskav sodi tudi pregled genoma prašiča z velikim številom mikrosatelitskih markerjev, ki naj bi omogočili identifikacijo genov, ki vplivajo na zamaščevanje prašičev. Ko bomo omejili genomsko regijo s kandidatnimi geni, bomo s preiskovanjem genske knjižnice skušali najti vzročni(e) gen(e) za to lastnost. Prvi korak v študiju molekularnih osnov antigenske variabilnosti mikoplazem pomeni proizvodnja lastnih monoklonskih protiteles proti površinskim antigenom mikoplazem. Nato sledi mapiranje imunodominantnih epitopov in iskanje polimorfizmov v kodogenih regijah, ki jih kodirajo. Glavni povdarek je na študiju mehanizmov, ki povzročajo fazne variacije v izražanju in variabilno dolžino teh proteinov.
Pomen za razvoj znanosti
Skupina je na večini področij raziskovalnega dela vpeta v mednarodne projekte in tako z izpolnjevanjem projektnih nalog prispeva h globalnemu odkrivanju novih znanj. Na področju regulacije izražanja laktoproteinskih genov skupina sodeluje z evropskimi laboratoriji in laboratorijem University of California v Davisu. Na osnovi naših rezultatov smo predlagali regulatorno vlogo transkripcijskega faktorja AP2 pri regulaciji izražanja beta laktoglobulina pri govedu in potrdili vlogo ravni alelno specifičnih prepisov pri diferencialni alelni ekspresiji kapa kazeina. Na modelu hitro rastnih mišk gre za enega prvih primerov fizičnega kloniranja lokusa z velikim kvantitativnim učinkom sploh. Proizvodnja molekularnih markerjev za salmonide je pomembno orodje, ki ga je skupina prispevala na področju analize genoma postrvi. Naše markerje že vključujejo v projekte kartiranja genoma postrvi. RAPD markerji za hitro rast pri piščancih pomenijo prvi korak na poti k identifikaciji kandidatnih genov za rast perutnine. Na področju proučevanja variabilnega izražanja površinskih antigenov ptičjih mikoplazem je naša skupina med vodilnimi v svetu, kar dokazuje tudi njena vključitev v delovno skupino na področju komparativne mikoplazmologije v okviru IOM. Naša skupina je med prvimi opisala variabilno izražanje površinskih antigenov Mycoplasmae gallisepticum in Maycoplasmae synoviae. Trenutne raziskave so usmerjene v iskanje povezave med izražanjem površinskih antigenov in patogenostjo mikoplazem.
Pomen za razvoj Slovenije
Splošen pomen predlaganega raziskovalnega programa je v tem, da tudi na področju živalske genetike, biotehnologije, imunologije in mikoplazmologije zagotovimo raziskovalno jedro, ki je močno vpeto v mednarodne programe in zagotavlja izvajanje kvalitetnega temeljnega raziskovanja na tem področju, ki je sposoben mednarodne kompeticije. Vsebinska naravnanost programa pa omogoča študij roblemov, ki so zaradi naše specifičnosti za Slovenijo posebnega pomena, ali pa so za nas prav tako pomembni, kot za mednarodno raziskovalno srenjo. Med specifične teme zagotovo sodijo raziskave genoma naših avtohtonih vrst in pasem domačih živali. Poseben je na lipicancu in soški postrvi ter soškem lipanu, ki so zaradi svoje specifičnosti pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Razvoj in obvladovanje modernih biotehnoloških metod pomeni osnovo za napredek naše živinoreje in večjo učinkovitost selekcijskega dela. Hkrati omogoča obstoj kvalitetnih raziskovalnih jeder možnost za mednarodna sodelovanja in odpira pot za številne povezave, ki segajo od raziskovalnih do uporabnih. Kvalitetno raziskovalno delo nam omogoča prenos uporabnih spoznanj v prakso, končno tudi prijavo patentov (diagnostične metode, vakcine). Nenazadnje je pomen predalganega raziskovalnega programa pokritje raziskovalne tematike, ki služi kot substrat študijem na področju biotehnike, molekularne biologije in veterine. Predalgan raziskovalni program nudi številne možnosti za posodobitev dodiplomskega izobraževanja na področju genetike, molelularne biologije, imunologije, mikrobiologije in živinoreje. Ker znaten del programa temelji na delu podiplomskih študentov je program tudi pomembno jedro podiplomskega izobraževanja. S širokim spektrom tematike se program po raziskovalni in pedagoški plati vključuje v podiplomske programe na Biotehniški fakulteti in izven nje. S svojimi rezultati se program vključuje v mednarodno raziskovalno srenjo in na ta način tudi prispeva k slovesu naše države v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno