Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Primerjalna genomika in genomska biodiverziteta

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
3.04.00  Medicina  Onkologija   
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (38)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07914  dr. Dušan Benčina  Veterina  Raziskovalec  2004 - 2008  223 
2.  17500  Irena Beretič    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
3.  23779  Nina Brumec    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
4.  29430  dr. Ivanka Cizelj  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2008  51 
5.  05098  dr. Peter Dovč  Biotehnologija  Vodja  2004 - 2008  935 
6.  29431  dr. Daliborka Dušanić  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2008  42 
7.  20135  dr. Alenka Erjavec Škerget  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2008  150 
8.  23438  dr. Polona Frajman  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  14 
9.  02977  dr. Franc Habe  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  264 
10.  25515  dr. Sebastijan Hobor  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  14 
11.  10412  dr. Simon Horvat  Biotehnika  Raziskovalec  2004 - 2008  562 
12.  28971  Ana Jakopič    Tehnični sodelavec  2008  14 
13.  29432  dr. Rok Keber  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2008  52 
14.  13343  dr. Nadja Kokalj Vokač  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  448 
15.  16361  dr. Tanja Kunej  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  924 
16.  23413  dr. Miha Lavrič  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  29 
17.  19330  dr. Valentina Lenasi  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  38 
18.  21397  dr. Helena Motaln  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  207 
19.  05008  dr. Mojca Narat  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  688 
20.  28505  dr. Jernej Ogorevc  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  137 
21.  24298  dr. Irena Oven  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  81 
22.  29433  dr. Anja Palandačić  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2008  42 
23.  27547  dr. Zala Prevoršek  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  42 
24.  22445  dr. Andrej Razpet  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  64 
25.  20024  dr. Tamara Rozman  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  17 
26.  24369  dr. Matjaž Simončič  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  23 
27.  28506  dr. Urška Sivka  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  19 
28.  22446  dr. Brigita Slavec  Veterina  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  203 
29.  11906  dr. Aleš Snoj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  219 
30.  20200  dr. Špela Stangler Herodež  Onkologija  Raziskovalec  2006 - 2007  241 
31.  15658  dr. Simona Sušnik Bajec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2006 - 2008  194 
32.  18853  Ljubica Šalgaj    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
33.  17513  Vida Štuhec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  10 
34.  18851  Simona Varžič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
35.  15747  Andreja Zagorac  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2006 - 2008  154 
36.  18852  Suzana Zagorc-Lapuh    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
37.  18205  dr. Boris Zagradišnik  Onkologija  Raziskovalec  2005 - 2008  259 
38.  28404  dr. Katja Žerjavič  Onkologija  Mladi raziskovalec  2008  46 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.877 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.775 
Povzetek
Genomska revolucija je zaznamovala razvoj temeljnih in aplikativnih bioloških znanostih v zadnjem desetletju. Uporaba sodobnih metod genetike, molekularne in celične biologije ter imunologije v povezavi z visoko zmogljivimi genomskimi orodji odpira popolnoma nove možnosti za pridobivanje znanja o strukturi in delovanju genomov. Program je sestavljen modularno s poudarkom na proučevanju genetske pestrosti v naravnih in gojenih populacijah ter primerjalnem proučevanju genetske determiniranosti lastnosti, ki so povezane z zdravjem in proizvodnimi lastnostmi. Biologija laktacije predstavlja modul, ki je usmerjen v proučevanje izražanja genov v mlečni žlezi različnih sesalskih vrst v različnih fizioloških stanjih. Poleg genov, ki so pomembni za sestavo in tehnološke lastnosti mleka je modul usmerjen v proučevanje izražanja genov, ki uravnavajo razvoj mlečne žleze in imunski odziv ob okužbah. Ker je mlečna žleza cikličen organ, nam nudi idealen model za študij razvoja in rasti, kakor tudi involucije organa v odvisnosti od reprodukcijskega cikla. Za proučevanje vloge posameznih genov in genomskih regij uporabljamo in vitro sisteme, ki omogočajo študij delovanja posameznih genov pod kontroliranimi pogoji in nudijo široko paleto eksperimentalnih možnosti. Pomemben aspekt modula predstavlja študij post transkripcijskih mehanizmov, ki vključujejo procesiranje mRNA in modulacijo izražanja genov z RNA interferenco. Cikličen razvoj mlečne žleze nam omogoča proučevanje vloge matičnih celic v mlečni žlezi in njihovo vlogo pri nastanku tumorjev. Detekcija kandidatnih genov in razvoj transgenih živalskih modelov je programski modul, ki je pretežno usmerjen v gensko mapiranje in odkrivanje regij, ki uravnavajo metabolizem energije in nalaganje maščob v telesu. Identifikacija kandidatnih genov poteka v več korakih, ki obsegajo kartiranje genskih regij z velikim vplivom (QTL), razvoj informativnih markerjev in izbor kandidatnih genov z ozirom na njihov fiziološki pomen in genetsko variabilnost v proučevanjih populacijah. Za preverjanje vloge kandidatnih genov uporabljamo predvsem asociacijske študije v gojenih populacijah, razvijamo pa tudi mišji model z izničenimi geni za in vivo študij delovanja tarčnih regij v genomu. Poleg študija dejavnikov, ki vplivajo na metabolizemn energije, posebno pozornost namenjamo biogenezi mitohondrijev in interakcijam med jedrnim in mitohondrijskim genomom. Proučevanje molekularnih osnov antigenske variabilnosti ptičjih mikoplazem, je namenjeno odkrivanju mehanizmov, ki tem organizmom omogočajo uspešno izogibanje gostiteljevemu imunskemu odzivu in preživetje v imunsko kompetentnem gostitelju. Študij imunskega odziva je tema, ki povezuje več modulov programa in omogoča iskanje novih rešitev za zaščito pred infekcijami. Študij interakcij med delovanjem genoma patogenih mikroorganizmov in gostitelja pomembno doprinaša k boljšemu razumevanju faktorjev virulence omogoča razvoj novih diagnostičnih sredstev in cepiv. Modul, ki je usmerjen v študij genetske pestrosti prosto živečih in gojenih populacij živali omogoča evidentiranje stanja v proučevanih populacijah, proučevanje medpopulacijskih razmerij in zgodovine populacij na osnovi njihove genetske strukture. Poleg tega pojasnjuje taksonomski položaj redkih in pogosto ogroženih taksonov in jim na ta način zagotavlja ustreznejšo obravnavo in boljše možnosti za preživetje. Razvoj citogenetskih in molekularnih metod za gensko diagnostiko v medicini je modul, ki se metodološko povezuje z večino drugih modulov in na ta način v medicinsko naravnane raziskave vnaša širši, primerjalni aspekt.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina deluje na področju primerjalne genomike in na področju proučevanja genomske biodiverzitete. S primerjalnim pristopom izkorišča stalno naraščajoči penzum genomskih informacij pri različnih vrstah in na ta način doprinaša k bolj racionalnemu izkoriščanju genomskih informacij. V preteklem obdobju pomeni pomemben prispevek k razumevanju vzorkov za debelost razvoj od leptina neodvisnega mišjega modela, ki omogoča iskanje paralel pri proučevanju vzrokov za debelost pri človeku. Z uporabo modela transgenih miši smo pojasnili vlogo gena RAIDD v embrionalnem razvoju in v apoptozi. Povezava med polimorfizmi kandidatnih genov in markerjev (Tfam, Polrmt, Pgc1) s proizvodnimi lastnostmi omogoča razvoj na molekularne markerje oprtih selekcijskih strategij, odpira pa tudi povezave s posledicami prekomerne debelosti pri ljudeh. Naše raziskave na področju filogeografije Salmonidnih vrst so pomemben prispevek k boljšemu razumevanju filogenetskih odnosov med vrstami, pomenijo pa tudi praktično osnovo za pripravo načrtov za ohranitev ogroženih vrst. Na področju genomike laktacije smo pomembno dopolnili razumevanje procesiranja mRNA za laktoproteine in opozorili na vlogo miRNA pri uravnavanju izražanja genov v mlečni žlezi. Na področju imunoloških raziskav je najpomembnejši doprinos pojasnitev vloge gena AIRE pri prepoznavanju organizmu lastnih antigenov in odziv gostitelja na okužbo z aviarnimi mikoplazmami. Prvič smo lahko tudi dokazali neuraminidazno aktivnost aviarnih mikoplazem.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina vidi pomen svojega delovanja predvsem v povezovanju genomskih raziskav pri različnih vrstah, kar omogoča bolj racionalno izkoriščanje bioloških in tehnoloških resursov. Posebo pozornost namenjamo povezovanju s področjem humane genetike, kar nam omogoča tudi institucionalna sestava skupine. Programska skupina vidi svoje poslanstvo tudi v prenosu novih tehnologij v slovenski prostor in v obravnavi tem, ki so nacionalnega pomena (zaščita biodiverzitete, ohranjanje genskih resursov). V nacionalnem okviru je programska skupina pomemben promotor izobraževanja na področju genetike/genomike in s svojim sodelovanjem v študijskih programih na vseh treh stopnjah pomembno doprinaša h kakovosti izobraževanja. Razvoj novih molekularnih markerjev, izkoriščanje bioinofrmacijskih virov in odkrivanje povazav med genetskimipolimorfizmi in fenotipskimi lastnostmi predstavljajo ustrezno podporo domačemu kmetijstvu in mu poleg hitrega prenosa temeljnih odkritij v prakso omogoča tudi stik z mednarodnimi raziskovalnimi trendi. Glede na zastopanost ekspertiz v programski skupini je pomembna naloga skupine tudi integracija različnih pristopov (molekulska genetika, populacijska genetika, citogenetika, funkcijska genomika, bioinformatika) v delujoč raziskovalni organizem, ki je sposoben vzrdževati stik z podobnimi skupinami v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno