Projekti / Programi
Genetka in rastlinska biotehnologija
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| 4.06.00 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B225 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska genetika |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
| T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
genetika kmetijskih rastlin, tkivne kulture, molekularni markerji, genske transformacije,
genetska variabilnost, genske banke, eebula, ajda, zelje, hmelj
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program bo nadaljeval z osnovnimi in aplikativnimi raziskavami na podroeju genetike kmetijskih rastlin s povdarkom na molekularni analizi rastlinskega genoma, indukciji haploidov in genskih transformacijah. Program bo vkljueeval: - proueevanje medvrstne in vrstne genetske variabilnosti z morfološkimi in molekularnimi metodami za namene vrednotenja, vzdrževanja in uporabe biotske diverzitete; DNA fingerprinting za namene karakterizacije in identifikacije sort kmetijskih rastlin; - kartiranje genoma in iskanje markerjev za pomembne agronomske lastnosti rastlin; - študij izzvanih (epi)genetskih sprememb glede njihovega vpliva na stabilnost izražanja (trans)genov; - proueevanje indukcije ginogeneze in androgeneze za vzgojo dihaploidov; - indukcija somaklonske variabilnosti in stabilnost izraženih sprememb; študij somatske embriogeneze z ozirom na izboljšanja regeneracijskih sposobnosti rastlin; - razvoj posrednih in neposrednih metod genskih transformacij. Osnovna proueevanja bodo služila za neposredne aplikacije v žlahtnjenju rastlin predvsem eebule, hmelja, zelja, ajde in drugih. Predlagane raziskave izhajajo iz dosedanjih dosežkov raziskovalne skupine agrobiotehnologija. Na podroeju uporabe molekularnih in biokemijskih markerjev se je skupina uveljavila na podroeju raziskav vrednotenja genetske variabilnosti in sorodnosti med populacijami in vrstami, fingerprintinga kultivarjev (pšenica, ajda, hmelj) ter proueevanj gametoklonske variabilnosti (eebula, zelje). Na podroeju indukcije haploidnih rastlin je skupina vodilna pri raziskavah ginogeneze eebule. Nadgradnjo dosedanjih dosežkov vidimo zlasti v poglobitvi molekularno genetskih raziskav, kjer bo povdarek predvsem na uvajanju novih metod ter na razširitvi študije funkcije genov. Ob tem delu vzporedno vodimo in vkljueujemo v prihodnje delo programske skupine dejavnosti s podroeja ohranjanja biotske raznovrstnosti in podroeja biološke varnosti gensko spremenjenih organizmov (rastlin). Delo je usmerjeno k karakterizaciji in vzdrževanju rastlinskih genskih virov ter koordinaciji rastlinskih genskih bank v slovenskem prostoru. Na novem podroeju biološke varnosti gensko spremenjenih organizmov pa delujemo tako z znanstvenega kot upravnega vidika in glede na aktualnost problematike prieakujemo razširitev te dejavnosti. Skupina je vzpostavila ustrezne delovne pogoje z zadovoljivo opremo za izvajanje zahtevnih raziskav s podroeja genetike, žlahtnjenja in rastlinske biotehnologije kar omogoea izobraževanje in raziskovanje številnim sodelavcem, tako elanom raziskovalne skupine kot sodelavcem iz drugih raziskovalnih skupin in drugih inštitucij.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju raziskav ajde smo prvi z molekularnimi markerji izvrednotili velik del svetovnega genofonda, ter kot prvi proučili metode indukcije haploidnih rastlin po poti androgeneze in ginogeneze. Pri raziskavah čebule smo močno optimizirali postopke ginogeneze vključno z načini določenja homozigotnosti, ploidnosti in genske stabilnosti, pravkar raziskana metoda somatske organogeneze (patentna prijava) pa odpira možnosti za genske transformacije. Podobni rezultati so bili doseženi pri hmelju zlasti na področju genetske variabilnosti in karakterizacije genotipov.Odmevnost rezultatov dosedanjega raziskovalnega dela je ugodna in skupina je po mednarodno primerljivih kriterijih med vodilnimi na področju kmetijskih raziskav v slovenskem prostoru. Interes za sodelovanje tujih inštitucij s skupino je velik kar se kaže tako v številnih neformalnih in formalnih oblikah (medsebojni obiski, izemnjava podatkov in materiala, pogodbe o sodelovanju, skupne objave). Glede na dosedanje izkušnje načrtujemo v prihodnjem obdobju še intenzivnejše vključevanje v mednarodne tokove znanja, predvsem preko vključevanja v skupne evropske projekte ter neposrednega sodelovanja s tujimi gospodarskimi organizacijami.
Pomen za razvoj Slovenije
Ocenjujemo, da predlagan raziskovalni program lahko predstavlja v slovenskem prostoru jedro sodobnih temeljnih in aplikativnih raziskav v agronomiji, še posebej na podroeju genetike in žlahtnjenja kmetijskih rastlin. Ta ocena temelji na usmeritvah programa skupine v primerjavi z mednarodnimi trendi, kjer so najbolj intenzivna vlaganja ravno v raziskave rastlinske biotehnologije. Cilji teh projektov so molekularno biološka proueevanja genomov in aplikacija teh znanj za vzgojo novih kultivarjev kmetijskih in drugih proizvodnih rastlin, ki ustrezajo zahtevam trajnostnega razvoja, predvsem v smeri zmanjševanje obremenitev okolja zaradi intenzivne agrotehnike, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranjanja uravnotežene rabe kmetijskih površin, dviga kakovosti pridelkov in drugo. V Sloveniji na tem podroeju zaostajamo in prevladujoea ocena stanja je, da se prav v zadnjih letih še poveeuje odvisnost slovenskega kmetijstva od tujega znanja. Naša prizadevanja so zato usmerjena v pridobitev znanj, ki so v prvi vrsti temeljnega pomena, s tem pa tudi znanstveno nova, kar moeno olajša možno konkureneno prednost pri aplikacijah metod v žlahtnjenju novih kultivarjev rastlin. Pomen razvitega znanja je v uvajanju novih tehnolgij in hkrati v izobraževanju mednarodno konkurenenega kadra, ki lahko doma osvojeno znanje prenaša v gospodarstvo ter s tem prispeva k ustvarjanu nove vrednosti. Dodatna vrednost programa je formiranje skupine, ki lahko pritegne pozornost tujih raziskovalnih ali proizvodnih inštitucij ali omogoei domaeim strokovnjakom enakopravno vkljueevanje v mednarodne povezave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
