Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   

Koda Veda Področje
T115  Tehnološke vede  Medicinska tehnologija 
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 
Ključne besede
funkcionalna električna stimulacija, rehabilitacijska robotika, sistemi človek - stroj biomehatronika, implantibilni sistemi, elektrode, biosenzorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02813  dr. Tadej Bajd  Sistemi in kibernetika  Vodja  2001 - 2003  833 
2.  20185  dr. Aleš Bardorfer  Meroslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  46 
3.  20180  dr. Imre Cikajlo  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  261 
4.  12660  dr. Roman Kamnik  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  311 
5.  11705  dr. Tomaž Karčnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
6.  21356  dr. Timotej Kodek  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  38 
7.  19222  dr. Jernej Kuželički  Električne naprave  Raziskovalec  2001 - 2003  30 
8.  18182  dr. Matjaž Mihelj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  333 
9.  07134  dr. Marko Munih  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  727 
10.  19227  dr. Matija Ponikvar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  25 
11.  17130  Janez Šega    Raziskovalec  2001 - 2003  28 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.989 
Povzetek
Raziskovalna skupina se je v preteklosti mednarodno uveljavila z raziskavami na področju funkcionalne električne stimulacije (FES) paraliziranih mišic. Objavila je vrsto člankov v uglednih revijah, prvo mednarodno monografijo s področja FES, preko 100 povsem hromih bolnikov uporablja štirikanalni recipročni vzorec hoje na domu, dva slovenska proizvajalca proizvajata električne stimulatorje, ki so rezultat raziskav in razvojnega dela. Skupina se bo tudi v prihodnosti usmerjala v študij stoje, vstajanja in hoje hromih oseb, s tem da bo FES pristop dopolnila z biomehatronskimi napravami.Študij stoje bo potekal v originalnem mehanskem rotacijskem okvirju z umetnim (hidravlično poganjanim) gležnjem. Raziskovali bomo strategije lovljenja ravnotežja pri stoji zdravih in hromih oseb ob motnjah, študirali spastičnost gleženjskih mišičnih skupin v stoječem položaju in izbrali najugodnejšo voljnost mehanske ortoze gležnja. Razvili bomo FES krmilnik gležnja, ki pri vzpostavljanju ravnotežja upošteva hoteno gibanje trupa.Razvili bomo neanalitično metodo krmiljenja večkanalne FES med vstajanjem iz sedečega v stoječi položaj. Kot vir povratnozančne informacije bomo uporabili senzorje sile v podplatih čevljev in ročajih hodulje. Razvili bomo impedančno krmiljen robotski sistem, ki pomaga pri vstajanju s FES bolnikom z ohromelimi spodnjimi in zgornjimi okončinami. Sistem bo omogočal študij vstajanja in bo hkrati tudi pripomoček za ostarele.Pri študiju hoje se bomo posvetili FES hoji paretičnih bolnikov, ki uporabljajo bergle. Zgradili bomo stimulator z brezžičnim krmiljenjem. Ustvarili bomo računalniško okolje za simulacijo in animacijo štiritočkovnega vzorca hoje. Energijsko učinkovitost hoje bomo skušali izboljšati z analizo in sintezo kinematične in dinamične stabilnosti hoje. Štiritočkovni vzorec hoje z berglami bomo primerjali z lokomocijo štirinožnih robotskih sistemov. Razvili bomo senzorni sistem za vodenje hoje paretičnih bolnikov. Signale bomo zajemali na neparaliziranem in delno paraliziranem delu telesa. Z metodami senzorne integracije bomo omogočili kognitivno povratno informacijo bolniku in povratno informacijo stimulatorju.Center za implantibilno tehnologijo in senzorje bo v naslednjem časovnem obdobju izvajal znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na področju selektivne stimulacije perifernih avtonomnih in motoričnih živcev ter na področju zajemanja aferentne informacije iz omenjenih živcev. Razvijal bo tudi različne senzorje za meritve v biomehaniki, kakor tudi posebno opremo za izvajanje laboratorijskih meritev in živalskih eksperimentov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna skupna je močno vpeta v evropske raziskovalne tokove. Predlagane raziskave so bile in so zanimive za financiranje s strani Evropske skupnosti, kot nevladnih ter vladnih agencij drugod po svetu. Raziskovalci Laboratorija za robotiko in biomedicinsko tehniko bodo tudi v prihodnosti rezultate svojega dela publicirali v odzivnih mednarodnih revijah. V obliki nacionalnih in mednarodnih seminarjev bodo novo znanje posredovali drugim raziskovalcem in kliničnemu okolju.Raziskovalna skupina je opravila pionirsko raziskovalno delo na področju funkcionalne električne stimulacije povsem ohromelih oseb. Zato v Laboratoriju za biomedicinsko tehniko in robotiko često gostujejo tuji doktoranti. Prav tako imajo naši doktoranti stalno odprta vrata v številne tuje laboratorije. Sodelavci laboratorija so člani odbora mednarodnih strokovnih organizacij in uredniških odborov strokovnih revij.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane smernice predstavljajo na področju električne stimulacije mišic nadaljevanje večletnih interdisciplinarnih raziskav, pri katerih smo slovenski raziskovalci v mednarodnem okolju enakovredno ustvarjali nove dosežke z drugimi raziskovalci po svetu. Uporaba znanja ter metod razvitih v Ljubljani v raziskovalnih skupinah in klinikah širom po svetu pomenita priznanje in afirmacijo.Področje biomedicinske tehnike je nadalje primerno za ustanavljanje majhnih in srednje velikih podjetij, katerih proizvodi imajo veliko dodano vrednost. V okviru predlaganega programa se bodo na mednarodnem nivoju izobraževali magistranti in doktoranti. Razvite metode rehabilitacijske tehnike so primerne za zdravstveni turizem. Elektronski in mehatronski rehabilitacijski pripomočki niso zanimivi le za ohromele osebe ampak tudi za populacijo ostarelih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno