Projekti / Programi
Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T115 |
Tehnološke vede |
Medicinska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
rehabilitacijska robotika, funkcionalna električna stimulacija, sistemi človek stroj, haptični vmesniki, kognitivna povratna informacija, biomehatronika, senzorni in merilni sistemi, hoja, stoja, vstajanje, manipulacija, prijemanje
Raziskovalci (22)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
02813 |
dr. Tadej Bajd |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
830 |
2. |
33168 |
dr. Tadej Beravs |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2010 - 2014 |
18 |
3. |
20180 |
dr. Imre Cikajlo |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
260 |
4. |
28857 |
mag. Peter Čepon |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
28 |
5. |
28460 |
dr. Aleš Hribar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
13 |
6. |
37512 |
dr. Blaž Jakopin |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2014 |
10 |
7. |
12660 |
dr. Roman Kamnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
311 |
8. |
27523 |
dr. Tomaž Koritnik |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
31 |
9. |
36458 |
dr. Grega Logar |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2014 |
8 |
10. |
14038 |
dr. Zlatko Matjačić |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
372 |
11. |
18182 |
dr. Matjaž Mihelj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
328 |
12. |
07134 |
dr. Marko Munih |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2009 - 2014 |
724 |
13. |
31372 |
dr. Domen Novak |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
88 |
14. |
24473 |
dr. Andrej Olenšek |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2014 |
113 |
15. |
34505 |
dr. Janez Pavčič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
10 |
16. |
25411 |
dr. Janez Podobnik |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
108 |
17. |
26335 |
dr. Jure Rejc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
126 |
18. |
35418 |
dr. Andraž Rihar |
Električne naprave |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2014 |
55 |
19. |
34534 |
dr. Sebastjan Šlajpah |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
71 |
20. |
31980 |
dr. Matic Trlep |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
13 |
21. |
32077 |
dr. Matjaž Zadravec |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
72 |
22. |
30688 |
dr. Jaka Ziherl |
|
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
29 |
Organizacije (2)
Povzetek
Interdisciplinarna in interinstitucionalna raziskovalna skupina že vrsto let deluje na področju rehabilitacijske tehnike. V preteklosti se je uveljavila z raziskavami na področju funkcionalne električne stimulacije paraliziranih mišic. Pomemben dosežek je bila sinteza vzorca hoje pri povsem hromi paraplegični osebi. Raziskovalci so objavili vrsto člankov v uglednih revijah, prvo mednarodno monografijo s področja FES, dva slovenska proizvajalca pa proizvajata električne stimulatorje, ki so rezultat razvojnega dela skupine. Raziskave novega petletnega obdobja so usmerjene v rehabilitacijsko robotiko. Temeljijo na izvirni shemi rehabilitacijskega sistema, ki je sestavljena iz treh podsistemov: aktuacijski, senzorski in kognitivni sistem. Aktuacijski sistem poleg že omenjene električne stimulacije predstavljajo originalni robotski sistemi, ki jih poganjajo električni ali hidravlični motorji. Razvijamo multisenzorne sisteme gibanja ekstremitet, ki obsegajo akcelerometre, žiroskope in goniometre. Gibanje zgornjih ekstremitet zaznavamo s haptičnimi vmesniki. Posebne pretvornike smo razvili za merjenje sil prijemanja. Med senzorne sisteme sodijo tudi brezkontaktna optična merjenja gibanja in merjenje rekacijskih sil s pritiskovnimi ploščami in merilnim čevlji. Kognitivno informacijo posredujemo bolniku v obliki zvočnih signalov, senzorne stimulacije, haptične informacije in navideznih okolij prikazanih na računališkem zaslonu. Razvijamo sisteme za urjenje hoje, vstajanja, ravnotežja in stoje, gibanja zgornjih ekstremitet in prijemanja. Predlagani sistemi omogočajo tudi sprotno evalvacijo bolnikovih lokomotornih sposobnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Industrija in zdravstvo, vključno z rehabilitacijo zahtevajo inovacije, napredne visokotehnološke rešitve, prenos pristopov z drugih področij in sinergijo učinkovitih rešitev. Ljubljanska rehabilitacijska inženirska skupina tradicionalno deluje na področju rehabilitacijskih tehnologij z raziskavami med univerzo, kliničnim okoljem in industrijo. Tak inkubator je rastel petdeset let, in ima za posledico novo znanje ter prenos dosežkov raziskav v nove izdelke in nove metode. To pomembno primerjalno prednost želimo ohraniti v primerjavi z nekaterimi drugimi raziskovalnimi središči v EU. Ena najpomembnejših značilnosti programske skupine je večje financiranje iz drugih virov, kot so ARRS in ostali državni viri, drugi viri so predvsem evropski in industrijski projekti. Posledično je prepoznaven odločujoč vpliv teh vsebin tudi na izvajanje raziskovalnega programa. Dolgoletna zaželenost v FP5, FP6, FP7 in sedaj H2020 je vedno znova dokaz tesne vpetosti v aktualni mednarodni razvoj znanosti. Tudi uspešno sledenje zahtevam industrijskih partnerjev ter prenosi tehnologij demonstrirajo nivo skupine. V preteklem obdobju smo se izkazali v znanstvenih objavah in patentih pa tudi z objavo kar petih knjig pri eminentni založbi Springer. Naša glavna dejavnost je fokusirana v najbolj napredne tehnologije, v razvoj na področjih rehabilitacije in industrije, v klinično vrednotenje sodobnih mehatronskih tehnologij za diagnosticiranje in učenje funkcionalnih gibov. Pozornost je usmerjena na naprave in pristope, v odpiranje novih možnosti, prijaznih za uporabnika in za vsakodnevno uporabo. Program raziskav »Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju« je skladen z dvema pomembnima programskima sklopoma v H2020. V sklopu „Industrial leadership” zajema ICT celotno področje „Robotics” industrijsko in servisno robotiko, to je skladno tudi z našim interdisciplinarnim delom izhajajoč iz FP6 in FP7: robotika za rehabilitacijo in pomoč. Drugi sklop „Societal challenges” znotraj „Personalising health and care” direktno pokriva naše usmeritve: merjenja in robote za spremljanje zdravja ter v pomoč starejšim z namenom ostati aktiven in zdrav. Aktualnost naše dejavnosti se kaže v članstvu v Public Private Partneship (PPP) platformi euRobotics. MultiAnnual Roadmap (MAR) in Strategic Research Agenda (SRA) dokumenta te skupine sta direktna osnova za vsebino razpisov H2020 ICT23 2014 in ICT24 2015. Naše vodilne raziskave so povezane z najbolj uglednimi skupinami v EU in v osnovi multidisciplinarne. Obsegajo sodelovanje z industrijskim kot tudi kliničnim okoljem, slovenskim in EU partnerstvom.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen programa Skupina goji dolgoletno tradicijo kvalitetnih raziskav, prenosa izdelkov v industrijsko in rehabilitacijsko okolje. Trenutne raziskave v skupini so vpete v mednarodni raziskovalni prostor, dobivajo odmev v recenziranih mednarodnih publikacijah, mednarodnih industrijskih povezavah in projektih. Naši ključni industrijski partnerji Eta, Motoman, ABB in Optotek so slovenska podjetja, ki večji del dohodka ustvarijo na tujem trgu. Poleg tega smo uspeli zgraditi tudi mrežo povezav s tujimi podjetji, ki so pripravljena vlagati v razvoj slovenskih »startup« podjetij. Tako podjetja koristijo naše znanje in ga preko specifičnih raziskovalnih dosežkov vgrajujejo v svoje proizvode, postopke in storitve, kar prispeva k višji kvaliteti, manjšemu izmetu, višji produktivnosti in s tem k neposrednim finančnim učinkom. Na ta način neposredno in posredno podpiramo ekonomski razvoj države ter razvoj naprednih tehnologij in orodij medicinske rehabilitacije. Novi raziskovalno-razvojni program Evropske unije »Horizont 2020« kot eno izmed prioritetnih področij v sklopu informacijsko-komunikacijskih tehnologij navaja robotiko, ki je pomembna za nadaljnji razvoj članic tako z ekonomskega vidika kot tudi z vidika velikih družbenih sprememb, katere pogojuje starajoče se prebivalstvo. Tako se predvideva, da bo v prihodnosti nastal nov trg servisnih robotov za profesionalno in domačo uporabo, kjer pomembno mesto zasedata področji podpornih tehnologij za gibalno ovirane osebe ter medicinske naprave za urjenje gibanja. Pri tem je pomembno, da bo morala bodoča robotska tehnologija imeti sposobnost učenja in prilagajanja uporabniku, kar je tudi ena od rdečih niti našega raziskovalnega programa. Posredni pomen za družbo Pomen programa raziskovalne skupine se kaže na različnih nivojih. Naša dejavnost je priznana in se mednarodno kali skozi FP4 FP7 projekte in s sodelovanjem z industrijo, hkrati prenašamo izkušnje v domače okolje na dodiplomske in podiplomske študente oziroma študijske programe, partnerske institucije in industrijske partnerje. Študijski program Robotika na Fakulteti za elektrotehniko, UL nudi široko paleto znanj in omogoča individualni ter skupinski študij. Kvaliteto zagotavljamo z mednarodnim prepihom ter obojestransko mobilnostjo študentov in akademskega osebja z najbolj eminentnimi institucijami. Naši diplomanti in doktorandi so iskani v domačih podjetjih in dobrodošli v tujini. Posredni pomen za družbo se izkazuje tudi skozi popularizacijske aktivnosti za mlade, npr. študentske delavnice industrijske robotike DIR, dneve elektrotehnike v Bistri, poletne šole ter organizacijo mednarodnih konferenc doma in sodelovanjem pri organizaciji v tujini.
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si