Projekti / Programi
Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju
01. januar 2015
- 31. december 2021
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
2.06 |
Tehniške in tehnološke vede |
Zdravstveni inženiring |
robot, rehabilitacija, haptika, industrijska robotika, merjenja, nosljivi senzorji, senzorna integracija, interakcija človek-stroj
Raziskovalci (23)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
51908 |
dr. Aljaž Baumkircher |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2020 |
9 |
2. |
20180 |
dr. Imre Cikajlo |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
261 |
3. |
38113 |
dr. Eva Čebašek |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2020 |
8 |
4. |
28857 |
mag. Peter Čepon |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2015 - 2016 |
28 |
5. |
37512 |
dr. Blaž Jakopin |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2020 |
10 |
6. |
12660 |
dr. Roman Kamnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2020 |
313 |
7. |
54564 |
Peter Kmecl |
Sistemi in kibernetika |
Tehnični sodelavec |
2020 |
13 |
8. |
50489 |
dr. David Kraljić |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
25 |
9. |
50656 |
dr. Peter Krapež |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2020 |
9 |
10. |
36458 |
dr. Grega Logar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
8 |
11. |
14038 |
dr. Zlatko Matjačić |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
373 |
12. |
18182 |
dr. Matjaž Mihelj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2020 |
337 |
13. |
07134 |
dr. Marko Munih |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2015 - 2020 |
731 |
14. |
31372 |
dr. Domen Novak |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
88 |
15. |
34505 |
dr. Janez Pavčič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2015 |
10 |
16. |
25411 |
dr. Janez Podobnik |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2020 |
113 |
17. |
54813 |
Luka Pogačnik |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2020 |
9 |
18. |
26335 |
dr. Jure Rejc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
126 |
19. |
35418 |
dr. Andraž Rihar |
Električne naprave |
Mladi raziskovalec |
2015 |
55 |
20. |
34534 |
dr. Sebastjan Šlajpah |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2020 |
75 |
21. |
54649 |
Matej Tomc |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2021 |
12 |
22. |
31980 |
dr. Matic Trlep |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
13 |
23. |
35441 |
dr. Klemen Žbontar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2016 - 2020 |
7 |
Organizacije (2)
Povzetek
Program ¨Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju¨, je usmerjen v analizo in povzročanje gibanja pri človeku ter v prepoznavanje in vodenje gibanja pri robotih.
Glavna dejavnost bo razvoj na področjih rehabilitacije in industrije, kliničnem vrednotenju sodobnih mehatronskih tehnologij za diagnosticiranje in učenje funkcionalnih gibov. Prisoten je posluh za najbolj napredne tehnologije. Pozornost bo usmerjena na naprave in pristope, v odpiranje novih možnosti, prijaznih za uporabnika in za vsakodnevno uporabo.
Tehnologije v tem predlogu pretežno vključujejo izgradnjo in uporabo haptičnih in industrijskih robotov. Objektivne meritve gibanja in senzorna integracija so pomemben del predvidenih raziskav, vključujoč tehniške senzorje in fiziološke senzorje. Uporabljena okolja robota ali človeka bodo realna ali navidezna, rehabilitacijski trening oz. industrijski robot v realnem okolju, kot tudi vadba s pomočjo tehnologij navidezne resničnosti ali programiranje pravih industrijskih robotov v simulacijskih orodjih.
Predvidene raziskovalne metode v okviru merjenj funkcionalnega stanja in motoričnega usposabljanja posegajo na področja merjenj motoričnih funkcij, naprav za vadbo in telerehabilitacijo; na področje nosljivih senzorjev in prepoznavanja aktivnosti; na področje vadbe dojenčkov in otrok; na področje inteligentnih robotov za nadzor bolnika.
Drugi sklop predvidenih raziskovalnih metod je na področju aplikacije robotov in merjenj v industriji s fokusnima usmeritvama v kompleksne aplikacije robotov, merjenja ter nadzor kvalitete izdelkov; ter lasersko merjenje razdalj v povezavi z roboti.
Program raziskav je skladen z definicijami v dveh pomembnih programskih sklopih v H2020 „Industrial leadership” - „Robotics”, kot tudi „Societal challenges” - „Personalising health and care”.
Cilj skupine je ustvarjanje novega znanja in sistemov na področju elektrotehniške znanosti. Poslanstvo je posredovanje znanj v gospodarstvo in druge institucije, npr. večjo kakovost življenja na področju rehabilitacijske tehnike, oz. robotike. Vizija raziskovalne skupine temelji na mednarodni odprtosti, sodelovanju in primerljivosti delovanja z eminentnimi EU skupinami (ETH, TUM) in izven. Skupina je mednarodno prepoznana na področju robotskih raziskav, robotskih aplikacij, rehabilitacije in kliničnih prispevkov.
Pomen za razvoj znanosti
Industrija in zdravstvo, vključno z rehabilitacijo zahtevajo inovacije, napredne visokotehnološke rešitve, prenos pristopov z drugih področij in sinergijo učinkovitih rešitev. Ljubljanska rehabilitacijska inženirska skupina tradicionalno deluje na področju rehabilitacijskih tehnologij z raziskavami med univerzo, kliničnim okoljem in industrijo. Tak inkubator je rastel petdeset let in ima za posledico novo znanje ter prenos dosežkov raziskav v nove izdelke in nove metode. To pomembno primerjalno prednost želimo ohraniti v primerjavi z nekaterimi drugimi raziskovalnimi središči v EU.
Ena najpomembnejših značilnosti programske skupine je večje financiranje iz drugih virov, kot so ARRS in ostali državni viri; drugi viri so predvsem evropski in industrijski projekti. Posledično je prepoznaven odločujoč vpliv teh vsebin tudi na izvajanje raziskovalnega programa. Dolgoletna vključenost v FP5, FP6, FP7 in sedaj H2020 je vedno znova dokaz tesne vpetosti v aktualni mednarodni razvoj znanosti. Tudi uspešno sledenje zahtevam industrijskih partnerjev ter prenosi tehnologij demonstrirajo nivo skupine. V preteklem obdobju smo se izkazali v znanstvenih objavah in patentih pa tudi z objavo kar petih knjig pri eminentni založbi Springer.
Naša glavna dejavnost bo fokusirana v najbolj napredne tehnologije, v razvoj na področjih rehabilitacije in industrije, v klinično vrednotenje sodobnih mehatronskih tehnologij za diagnosticiranje in učenje funkcionalnih gibov. Pozornost bo usmerjena na naprave in pristope, v odpiranje novih možnosti, prijaznih za uporabnika in za vsakodnevno uporabo.
Predlagani program raziskav »Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju« je skladen z dvema pomembnima programskima sklopoma v H2020. V sklopu „Industrial leadership” zajema ICT celotno področje „Robotics” industrijsko in servisno robotiko, to je skladno tudi z našim interdisciplinarnim delom izhajajoč iz FP6 in FP7: robotika za rehabilitacijo in pomoč.
Drugi sklop „Societal challenges” znotraj „ Personalising health and care” direktno pokriva naše usmeritve: merjenja in robote za spremljanje zdravja ter v pomoč starejšim z namenom ostati aktiven in zdrav.
Mednarodna atraktivnost programa se odraža skozi pravkar oddane štiri predloge v prvih H2020 razpisih: CYBERLEG++ (eksoskelet in proteza), Tele-UP-CAT (senzorika za otroke), X-FARM (robotika in senzorji v kmetijstvu) in WeBuilderS (eksoskelet za delavca) ter v mednarodnih predlogih LINarm++ (rehabilitacijska naprava) in SloFlanders (vodenje bionske proteze).
Aktualnost naše dejavnosti se kaže v članstvu v Public Private Partneship (PPP) platformi euRobotics. Multi-Annual Roadmap (MAR) in Strategic Research Agenda (SRA) dokumenta te skupine sta direktna osnova za vsebino razpisov H2020 ICT-23-2014 in ICT-24-2015.
Naše vodilne raziskave so povezane z najbolj uglednimi skupinami v EU in v osnovi multidisciplinarne. Obsegajo sodelovanje z industrijskim kot tudi kliničnim okoljem, slovenskim in EU partnerstvom.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen programa
Skupina goji dolgoletno tradicijo kvalitetnih raziskav, prenosa izdelkov v industrijsko in rehabilitacijsko okolje. Trenutne raziskave v skupini so vpete v mednarodni raziskovalni prostor, dobivajo odmev v recenziranih mednarodnih publikacijah, mednarodnih industrijskih povezavah in projektih.
Naši ključni industrijski partnerji Eta Cerkno, Motoman, ABB in Optotek so slovenska podjetja, ki večji del dohodka ustvarijo na tujem trgu. Poleg tega smo uspeli zgraditi tudi mrežo povezav s tujimi podjetji, ki so pripravljena vlagati v razvoj slovenskih »start-up« podjetij. Tako podjetja koristijo naše znanje in ga preko specifičnih raziskovalnih dosežkov vgrajujejo v svoje proizvode, postopke in storitve, kar prispeva k višji kvaliteti, manjšemu izmetu, višji produktivnosti in s tem k neposrednim finančnim učinkom. Na ta način želimo delovati tudi v prihodnjem obdobju ter s tem neposredno in posredno podpirati ekonomski razvoj države ter razvoj naprednih tehnologij in orodij medicinske rehabilitacije.
Novi raziskovalno-razvojni program Evropske unije »Horizont 2020« kot eno izmed prioritetnih področij v sklopu informacijsko-komunikacijskih tehnologij navaja robotiko, ki je pomembna za nadaljnji razvoj članic tako z ekonomskega vidika kot tudi z vidika velikih družbenih sprememb, katere pogojuje starajoče se prebivalstvo. Tako se predvideva, da bo v prihodnosti nastal nov trg servisnih robotov za profesionalno in domačo uporabo, kjer pomembno mesto zasedata področji podpornih tehnologij za gibalno ovirane osebe ter medicinske naprave za urjenje gibanja. Pri tem je pomembno, da bo morala bodoča robotska tehnologija imeti sposobnost učenja in prilagajanja uporabniku, kar je tudi ena od rdečih niti tega predloga.
Posredni pomen za družbo
Pomen programa raziskovalne skupine se kaže na različnih nivojih. Naša dejavnost je priznana in se mednarodno kali skozi FP4 - FP7 projekte in s sodelovanjem z industrijo, hkrati prenašamo izkušnje v domače okolje na dodiplomske in podiplomske študente oziroma študijske programe, partnerske institucije in industrijske partnerje.
Študijski program Robotika na Fakulteti za elektrotehniko, UL nudi široko paleto znanj in omogoča individualni ter skupinski študij. Kvaliteto zagotavljamo z mednarodnim prepihom ter obojestransko mobilnostjo študentov in akademskega osebja z najbolj eminentnimi institucijami. Naši diplomanti in doktorandi so iskani v domačih podjetjih in dobrodošli v tujini. Posredni pomen za družbo se izkazuje tudi skozi popularizacijske aktivnosti za mlade, npr. študentske delavnice industrijske robotike DIR, dneve elektrotehnike v Bistri, poletne šole ter organizacijo mednarodnih konferenc doma in sodelovanjem pri organizaciji v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo