Projekti / Programi
Biometrična, scientometrična in znanstvena informacijska obravnava podatkov in informacij v medicini
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
Analiza preživetja, model sorazmernostnih tveganj, pojasnjena variabilnost, krhkosti, relativno preživetje, shranjevanje in iskanje informacij, iskalni algoritmi, avtomatsko indeksiranje, bibliometrija, raziskovalni kazalniki
Raziskovalci (9)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
04041 |
dr. Jurček Dimec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
100 |
2. |
18488 |
dr. Ema Dornik |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
169 |
3. |
11373 |
dr. Dimitar Hristovski |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
142 |
4. |
07705 |
dr. Emil Hudomalj |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
39 |
5. |
08006 |
mag. Anamarija Rožić |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
109 |
6. |
03410 |
dr. Drago Rudel |
Medicina |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
193 |
7. |
08992 |
dr. Janez Stare |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2001 - 2003 |
275 |
8. |
02002 |
dr. Stanko Vidmar |
Onkologija |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
105 |
9. |
08983 |
dr. Maja Žumer |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
441 |
Organizacije (1)
Povzetek
Rdeea nit raziskovalnega programa so metode za odkrivanje zakonitosti, trendov, povezav (skratka, znanja) v podatkih, ki nastajajo pri raziskovalnem, pa tudi vsakdanjem delu v medicini. Metode lahko razdelimo v tri skupine:1. biometriene2. scientometriene3. metode za inteligentno shranjevanje in iskanje medicinskih dokumentov (information retrieval)Na biometrienem podroeju so predmet naših raziskav teoretiena in praktiena vprašanja pri problemu napovedovanja v analizi preživetja, kjer imamo opravka z okrnjenimi opazovanji. V teoretienem delu nas zanima definicija in ocena indeksa napovedne moei za regresijske modele v analizi preživetja, vprašanje ocenjevanja regresijskih koeficientov, ki se spreminjajo v easu in testi za prileganje modelov s krhkostmi (frailties) v analizi preživetja. V teoretieno - praktienem delu pa nas zanimajo morebitne prednosti uporabe modelov relativnega preživetja in nekaterih metod, ki sicer niso bile razvite za analizo okrnjenih podatkov.Na podroeju shranjevanja in iskanja medicinskih dokumentov se v naših raziskavah ukvarjamo z ne-Boolovimi iskalnimi modeli ter avtomatizacijo postopkov opisovanja tekstovnih dokumentov in gradnje uporabniških profilov. Pomemben del projekta je implementacija sodobnih metod iskanja in razvršeanja dokumentov po relevantnosti ter razvoj ustreznih uporabniških vmesnikov.Cilj scientometrienih raziskav je vrednotenje uspešnosti raziskovalnega dela na podroeju biomedicine v Sloveniji. Poleg vsebinskih vprašanj, kot sta izbira in pomen ustreznih kazalnikov, rešujemo tudi zelo praktiene probleme avtomatizacije postopkov vrednotenja, kot je na primer avtomatsko vrednotenje odmevnosti bibliografskih enot.
Pomen za razvoj znanosti
Za znanost v širšem smislu so pomembne predvsem naše raziskave s podroeja biometrije. Ocenjevanje napovedne moei in problem nesorazmernosti v modelu sorazmernostnih tveganj sta tako s teoretienega kot praktienega stališea zanimivi temi, ki sta v zadnjih letih v ospredju raziskav na podroeju biostatistike. Prvi problem je bil na primer tema na sreeanju Society for Clinical Biostatistics leta 1996, drugi pa bo na kongresu International Biometric Society decembra 1998. Pri nas se s problemom napovedne vrednosti ukvarjamo že zadnjih 6 let, zlasti v sodelovanju s prof. Schemprom z Dunaja, raziskave problema nesorazmernosti pa so intenzivne v zadnjem letu, ko se je poglobilo sodelovanje z Univerzo v San Diegu, inštitutom INSERM v Parizu in Univerzo v Lancastru. Raeunamo, da bomo v bližnji prihodnosti dokazali nekatere rezultate, ki bodo pomembni prispevki k znanosti na tem podroeju.Ocenjevanje relativnega preživetja ni zelo razširjeno in je predvsem domena centrov, kjer imajo populacijske registre bolezni. Trditve o boljši napovedni moei takšnih modelov sem na ob tem zdijo neustrezno znanstveno podprte, zato menimo, da bi bila poglobljena objektivna analiza prednosti in slabosti takšnih modelov zanimiva za statistieno teorijo in prakso.
Pomen za razvoj Slovenije
Biometriene raziskave so za Slovenijo pomembne toliko, kolikor pomenijo razvoj biostatistike v Sloveniji in s tem kvalitetnejšo podporo drugim raziskavam v medicini, zlasti klinienim. Te so moeno odvisne od kvalitetne biostatistiene podpore, kar dokazuje tudi dejstvo, da ima vee kot 80% elankov v reviji New England Journal of Medicine (Harvard) razdelek z naslovom Statistical Analysis.Uspešnost raziskav na podroeju IR bi pomenila napredek na podroeju izobraževanja v biomedicinskih strokah, še posebej na podroeju znanstvenega informiranja in bi na tem podroeju našo informacijsko prakso približala najsodobnejšim standardom informacijsko razvitega sveta.Scientometrieni rezultati pa naj bi imeli vpliv predvsem na raziskovalno politiko v Sloveniji, saj bi omogoeili objektivno vrednotenje tako posameznih raziskovalcev, kot raziskovalnih skupin.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo