Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Metodologija za analizo podatkov v medicini

Uredi
Obdobja
01. januar 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B110  Biomedicinske vede  Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija 
Ključne besede
biostatistika, analiza preživetja, Coxov model, pojasnjena variabilnost, krhkosti, relativno preživetje, logistična regresija, prilagoditveni testi, scientometrija, OLAP, podatkovno rudarjenje, shranjevanje in iskanje informacij, generiranje znanstvenih hipotez, iskalni algoritmi, raziskovalni kazalniki.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04041  dr. Jurček Dimec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2004 - 2008  100 
2.  18488  dr. Ema Dornik  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Tehnični sodelavec  2004 - 2005  169 
3.  11373  dr. Dimitar Hristovski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2004 - 2008  142 
4.  07705  dr. Emil Hudomalj  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2004 - 2008  39 
5.  15355  dr. Branimir Leskošek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2004 - 2008  169 
6.  29917  dr. Lara Lusa  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008  247 
7.  23437  dr. Maja Pohar Perme  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2004 - 2008  290 
8.  03410  dr. Drago Rudel  Medicina  Raziskovalec  2004 - 2008  193 
9.  08992  dr. Janez Stare  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2004 - 2008  276 
10.  17837  dr. Gaj Vidmar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2007 - 2008  545 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  45.389 
Povzetek
Predmet raziskovalnega programa je metodologija za odkrivanje dejanskih ali potencialnih zakonitosti, trendov in povezav v podatkih, ki nastajajo v medicini.Torej gre za metode za odkrivanje znanja ali generiranje novih hipotez, ki do znanja lahko pripeljejo. Podatki, ki nas pri tem zanimajo, največkrat izhajajo iz raziskovalnega, lahko pa tudi rutinskega dela v medicini. V zadnjih letih se posebej posvečamo metodam za generiranje hipotez iz bibliografskih podatkov.Previdno in počasi pa področje našega raziskovalnega dela širimo tudi drugam, zaenkrat na področje električne stimulacije gladkih mišičnih tkiv in merjenje EMG signala.V grobem lahko področje našega raziskovanja razdelimo na tri podpodročja: 1. Biostatistika 2. Scientometrija 3. Podatkovno rudarjenje v bibliografskih zbirkah V središču naših raziskav s področja biostatistike so regresijski modeli v analizi preživetja, še posebej Coxov model. Ob pojasnjeni variabilnosti, napovedni vrednosti in krhkostih, ki so bile dosedanje glavne teme vezane na Coxov model, bomo pozornost v naslednjem petletnem obdobju usmerili v časovno spremenljive koeficiente ter testiranju nekaterih specifičnih alternativnih hipotez kot so na primer križajoča se tveganja (crossing hazards). Testi, ki so danes na voljo, takšnih situacij ne ločijo od ničelne hipoteze. Poleg Coxovega modela se bomo naprej intenzivno ukvarjali s področjem relativnega preživetja, kjer smo prav pred kratkim razvili povsem novo metodo. Področje našega raziskovanja pa bomo razširili tudi zunaj analize preživetja. Raziskovali bomo namreč načine vrednotenja kvalitete prileganja logističnega modela. Tu se zaenkrat uporabljajo načini, ki temeljijo na združevanju enot v skupine, kar ima več slabih strani. Naš pristop bo temeljil na uporabi rezultatov iz teorije stohastičnih procesov, posebej Brownovega gibanja. Raziskave v scientometriji so zelo mlade celo v svetu, pri nas pa sploh. Objektivno jih skoraj ni mogoče izvajati brez ustrezne bibliografske zbirke, tako da je temeljnega pomena za tovrstne raziskave pri nas zbirka Biomedicina Slovenica. Drugo pomembno in prav tako nepogrešljivo orodje je sistem za avtomatsko analizo citiranosti, ki smo ga tudi razvili pri nas. Tretji dejavnik pa je izbira ustreznih kazalnikov, kar je zopet področje, s katerim se ukvarjamo že dobrih sedem let. Šele vse to skupaj daje možnosti za raziskovalno delo na področju vrednotenja raziskovalnega dela, čeprav se metodološki problemi tukaj ne končajo. Bibliografske zbirke, ne glede na razlike med njimi, so namreč tako organizirane, da njihova analiza ni možna z običajnimi pristopi. V ta namen smo razvili sistem, ki temelji na metodologiji OLAP (On Line Analytical Processing), ki podatke iz bibliografskih zbirk pretvori v večdimenzionalno pravokotno strukturo, ki jo je potem mogoče analizirati z običajnimi, na primer statističnimi metodami. Na to temo so naši sodelavci pred kratkim objavili članek v vodilni reviji s tega področja Scientometrics. V naslednjem petletnem obdobju nas bodo predvsem zanimali trendi v raziskovanju v slovenski medicini ter vplivi raznih dejavnikov (število avtorjev, vključevanje tujih avtorjev, prejšnja citiranost avtorjev, ...) na odmevnost objavljenih del. Podatkovno rudarjenje v bibliografskih zbirkah je tudi v svetu nov pristop k pregledovanju takšnih zbirk. V tem času smo razvili sistem za podporo pri odkrivanju biomedicinskih zakonitosti. Sistem pomaga raziskovalcem pri kreiranju novih hipotez, ki jih potem raziskovalci preverjajo z ustaljenimi raziskovalnimi metodami. Pri našem pristopu imajo hipoteze obliko relacij med biomedicinskimi koncepti, ki še niso bile objavljene v znanstveni literaturi. Jedro sistema predstavlja bibliografska zbirka Medline, ki so ji v sedanji verziji pridružene genetske zbirke LocusLink, HUGO, OMIM in UniGene. Tako je sistem zlasti uporaben pri odkrivanju novih zakonitosti na področju genetike, na primer pri napovedovanju kandidatnih genov za novo bolezen.
Pomen za razvoj znanosti
Če smo bili že prej na področju mer pojasnjene variabilnosti v analizi preživetja med vodilnimi v svetu in bržčas edini, ki imajo programsko opremo za računanje vseh pomembnejših mer, smo sedaj to nedvomno tudi na področju relativnega preživetja. Naš paket relsurv (avtorica Maja Pohar Perme) je edini vseobsegajoč paket v svetu, je vključen v R repozitorij CRAN in se že na široko uporablja. Da pa gre tudi za pomembne teoretične prispevke k metodam relativnega preživetja kaže dejstvo, da je bil Janez Stare vabljeni predavatelj na dveh mednarodnih konferencah (ISCB 2004 in ELN 2007) in bo še na eni v letu (ISRT 2008) ter da bo vabljeni diskutant na konferenci International Statistical Institute leta 2009, kjer bo Maja Pohar Perme vabljena predavateljica. Temu je potrebno dodati še štiri vabljena predavanja na univerzah v Milanu, Torinu (Stare), Dunaju in Kopenhagnu (Pohar Perme). Orodja, ki jih razvijamo na področju odkrivanja zakonitosti z analizo strokovne literature, aktivno pomagajo strokovnjakom tako pri iskanju relevantne literature kot tudi pri generiranju novih raziskovalnih hipotez. Naša orodja so zelo dobro znana in citirana med strokovnjaki s področja medicinske informatike v svetu, za prihodnost pa želimo predvsem razširiti seznanjenost in uporabo naših orodij med končnimi uporabniki – raziskovalci in strokovnjaki z biomedicinskega področja. Zaenkrat tesno sodelujemo predvsem z genetiki.
Pomen za razvoj Slovenije
Vse naše raziskave izhajajo iz osnovne usmeritve našega inštituta, to je nuditi kar najkvalitetnejšo podporo raziskovalnemu delu v slovenski medicini. Brez teh raziskav bi bila naša biostatistična in znanstveno informacijska podpora bistveno revnejša. Naš prispevek k metodologiji vrednotenja raziskovalnega dela pa je prav gotovo precej pomagal k temu, da je imela medicina v preteklosti med vsemi znanstvenimi področji pri nas najbolj pregledno in najbolj objektivno urejeno vrednotenje raziskovalnih projektov in programov. Precej naših izkušenj pa se je prelilo tudi v nove kriterije, ki jih trenutno uporablja ARRS. Naše delo nudi podporo raziskovalnemu in strokovnemu delu v medicini in preko tega tudi tehnološkemu razvoju v slovenski medicini. Vsaka mednarodno odmevna dejavnost utrjuje nacionalno identiteto. Naše raziskave vsekakor odmevajo v krogu ljudi, ki ga pred nami iz Slovenije ni nihče naslavljal.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno