Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeliranje strojnih elementov, sklopov, konstrukcij in prometnih nezgod

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.11.00  Tehnika  Konstruiranje   
2.19.00  Tehnika  Promet   

Koda Veda Področje
T210  Tehnološke vede  Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo 
T450  Tehnološke vede  Kovinska tehnologija, metalurgija, kovinski izdelki 
T280  Tehnološke vede  Tehnologija cestnega prevoza 
T455  Tehnološke vede  Motorji in pogonski sistemi 
Ključne besede
strojništvo, konstruiranje, modeliranje, strojni element, stroj, naprava, konstrukcija, ležaj, vozila, mobilni stroj, motor, pogonski sklop; tehnična dokumentacija; standard, tehnični predpis; tehnično risanje, opisna geometrija; cestni promet, nezgoda, izvedeništvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10605  dr. Iztok Ciglarič  Mehanika  Raziskovalec  2001 - 2003  268 
2.  15237  mag. Metod Češarek  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  61 
3.  02770  dr. Ferdinand Grešovnik  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2002  72 
4.  15236  dr. Pavel Kaiba  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  104 
5.  20969  dr. Simon Krašna  Konstruiranje  Raziskovalec  2002 - 2003  141 
6.  16173  dr. Robert Kunc  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  427 
7.  06288  dr. Ivo Mikluš  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  103 
8.  18049  Aleksander Novak    Raziskovalec  2001 - 2003  146 
9.  13591  dr. Sead Perenda  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  49 
10.  09806  dr. Ivan Prebil  Konstruiranje  Vodja  2001 - 2003  831 
11.  10555  dr. Samo Zupan  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  368 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.201 
Povzetek
Raziskovalni program lahko razdelimo na dva prednostna področja: na modeliranje strojnih elementov, sklopov in konstrukcij s poudarkom na kotalnih vrtljivih zvezah in na modeliranje cestno prometnih nezgod vključno s kinematiko in dinamiko vožnje vozil pred in po trčenju. Poleg tega skupina izvaja tudi aktivnosti pri sprejemanju slovenskih standardov na področju tehniške dokumentacije in pri tem nudi tudi tehnično pomoč, svetovanje in izobraževanje.Pri raziskavah na prvem področju se osredotočamo na raziskave vpliva realne togosti konstrukcij na dejanske porazdelitve zunanjih obremenitev po sestavnih strojnih elementih kotalnih vrtljivih zvez (kotalni elementi ležajev, vijaki, zobje, deli nosilnih konstrukcij) in na takšno optimizacijo elementov in konstrukcij, ki prepreči neugoden vpliv neenakomerne togosti pri zmanševanju teže konstrukcij. V tem smislu je predvsem potrebno izdelati računske modele in kriterije, ki bodo omogočili konstrukterju hitro oceno strukture podporne konstrukcije zveze in njene dejanske togosti že v fazi zasnove. Sestavni elementi se lahko zanesljivo kontrolirajo po uveljavljenih standardih in predpisih (ISO, DIN, VDI, ANSI) in po specializiranih konstrukcijskih metodah, vendar je pogoj natančno poznavanje porazdelitve delovne obremenitve na posamične elemente. Z ustreznim teoretičnim modelom želimo določiti tudi potrebno debelino in potek trdote kaljene plasti po globini tečine, ki zagotavlja enakomernejši potek in nižji nivo podpovršinskih napetosti tudi na prehodu iz osnovnega materiala v utrjeno plast tečine. Za uresničitev tega cilja je potrebno določiti tudi ustrezno tehnologijo termičnega utrjevanja tečin.Modele je potrebno eksperimentalno preveriti. Z eksperimentalnim delom želimo določiti materialne konstante, ki so potrebne za natačnejšo računsko napoved statične nosilnosti in nosilnosti pri malocikličnem obremenjevanju. Za dinamično obremenjeno vrtljivo zvezo želimo eksperimentalno verificirati vzroke za nastajanje nekaterih tipičnih poškodb na tečini ležaja in določiti parametre, ki omogočajo oceno življenjske dobe tečin v področju časovne trdnosti.Spoznanja želimo razširiti tudi na nove tipe ležajev (valjčni, žični), ki se manj pogosto uporabljajo, vendar pa so nenadomestljivi pri ekstremnih zahtevah (ekstremne obremenitve, vojaška tehnika, minimalno trenje, ...).Preučiti želimo mehanizme trenja vrtljive zveze (vpliv kotalnega stika, vodilnih elementov, deformacij podpornih konstrukcij, tesnil) in določiti parametre, ki omogočajo natančnejšo računsko napoved vrtilnega upora in potrebne moči pogona ter določiti konstrukcijske ukrepe za zmanjšanje vrtilnega upora na minimalne vrednosti.Na drugem področju gre za izdelavo matematičnih modelov in algoritmov, ki so osnova za izdelavo programske opreme za analizo cestno prometnih nezgod. Projekti in druge aktivnosti na tem področju potekajo koordinirano v okviru EU. Naša raziskovalna skupina sodeluje pri modeliranju vozil v 3D prostoru in pri izdelavi algoritmov za analizo kinematike vožnje in trkov v 3D prostoru z upoštevanjem elastičnosti vozil (nov aproksimativni model).
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo v širšem smislu prispeval z odkritjem novih znanstvenih spoznanj k izpopolnitvi oziroma razširitvi metodološkega instrumentarija, k razvoju aplikativnega raziskovanja in k razvoju novih tehnologij na področju specialnih konstrukcijskih znanj in proizvodnje strojnih elementov, sklopov in konstrukcij:- znanja na področju modeliranja in oblikovanja geometrijskih modelov kotalnih ležajev velikih dimenzij, modeliranja dimenzijske primernosti (togosti) pritrdilnih konstrukcij vrtljivih zvez, modeliranja mejne nosilnosti tečin (statične in dinamične), modeliranja porazdelitve obremenitve po kotalnih elementih, vijačni zvezi in po zobeh zobniških dvojic in modeliranja mehanizmov vrtilnega upora kotalnih ležajev velikih dimenzij,- teoretičnih in eksperimentalnih metod za določanje velikosti naležnih površin teles v dotiku,- eksperimentalnih metod za določanje meje elastičnosti v odvisnosti od geometrije tečine, trdote in debeline kaljene plasti, trdnosti jedra obroča in načina dinamičnega (malocikličnega) obremenjevanja kotalnega stika inPodoben pomen ima predlagani program na področju modeliranja cestno prometnih nezgod, kjer gre poleg navedenega tudi za poenotenje metod in teoretičnh osnov cestno prometnega izvedeništva na področju EU. Vse aktivnosti in raziskave na tem področju so koordinairane s strani EVU (Europäischer Verein für Unfallforschung und Unfallanalyse).
Pomen za razvoj Slovenije
Z obvladovanjem specialnih konstrukcijskih znanj, postopkov konstruiranja in tehnične dokumentacije na enem mestu je podjetjem in drugim uporabnikom zagotovljeno lažje sledenje zahtevam trga in uspešno obvladovanje ter tekmovanje s tujo konkurenco. Gre za obvladovanje stroke in njeno posredovanje uporabniku. Potencialne koristi od rezultatov raziskovalnega projekta bodo imeli tako sofinancerji/uporabniki kot tudi kupci njihovih proizvodov. Koristi bodo predvsem v izboljšanju nivoja znanja potrebnega pri konstruiranju in izdelavi vrtljivih zvez (sinteza in analiza, tehnologija izdelave). Poleg natančnejših napovedi nosilnosti, življenske dobe in vrtilnega upora pomeni razvoj novih znanj, konstrukterskih metod in programske opreme za analizo zvez in izdelavo tehnične dokumentacije tudi veliko racionalizacijo v razvojno konstrukterski in tudi proizvodni fazi. Sistemov, ki vse to omogočajo ni mogoče preprosto kupiti na trgu. Uporabnikom izdelkov - kupcem - bo mogoče posredovati natančnejše napovedi obratovalnih parametrov in navodila za uporabo ter boljše garancijske pogoje za izdelek.Predlagani program predstavlja tudi začetek multidisplinarnih raziskav na področju ugotavljanja vzrokov in analize cestno prometnih nesreč (Medicinska fakulteta, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko, Direkcija za ceste RS). Multidisciplinarni projekti na to temo doslej v Sloveniji niso potekali, so pa nujni zaradi doseganja evropskih standardov in kompatibilnosti z metodami obravnavanja te problematike na področju EU in za izvajanje ukrepov za povečanje prometne varnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno