Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Literarnozgodovinske, teoretične in metodološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
H590  Humanistične vede  Baltski in slovanski jeziki in književnosti 
Ključne besede
literarna zgodovina, literarna teorija, metodologija literarne vede, slovenska literarna zgodovina, primerjalna literarna zgodovina, tekstologija in ekdotika, znanstvene izdaje virov, Literarni leksikon
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02553  dr. Marjan Dolgan  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  1.143 
2.  02146  dr. Daroslav Dolinar  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  478 
3.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  555 
4.  03566  Jože Faganel  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  617 
5.  06442  dr. Marko Juvan  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  709 
6.  01397  dr. Alenka Koron  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  257 
7.  17543  Alenka Maček    Raziskovalec  2001 - 2003 
8.  16207  dr. Matija Ogrin  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  480 
9.  04280  mag. Jola Jožica Škulj  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  342 
10.  05801  dr. Janja Žitnik Serafin  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  373 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Predlagani program obsega raziskovanje literature in literarne vede v dveh dopolnjujočih se perspektivah: v eni je težišče na slovenski literaturi in literarni vedi ter z njima povezani estetski, kulturni in zgodovinski problematiki; v drugi so poudarjene obče lastnosti literature, njen način obstoja, njene vrste in oblike, funkcije, recepcija in aksiološka razsežnost, ter refleksija vseh teh vidikov v različnih smereh literarne vede. Cilj programa je raziskovanje odprtih vprašanj na vseh navedenih področjih, pridobivanje novega znanja in njegovo posredovanje v različnih tipih objav - v znanstvenih izdajah tekstov in virov, v problemsko analitičnih razpravah, sintetičnih študijah in monografijah ter v prispevkih k enciklopedičnim delom.Raziskave starejše slovenske književnosti so usmerjene predvsem v pripravljanje znanstvenokritičnih izdaj primarnih (že objavljenih in rokopisnih literarnih del) in sekundarnih virov (korespondenc, drugega relevantnega dokumentarnega gradiva, starejših literarnozgodovinskih spisov). Takšne izdaje prezentirajo kritično preverjene tekste in gradivo, poleg tega v spremnem aparatu povzemajo dotedanje ugotovitve o njih, zato je že pri njihovem pripravljanju potrebno sodelovanje več sorodnih disciplin (tekstologije, ekdotike, jezikoslovja, literarne, umetnostne, kulturne, socialne in obče zgodovine). Na tak način pripravljene edicije opozarjajo na nerešene strokovne probleme, odpirajo možnosti za nadaljnje večdiciplinarno raziskovanje ter ga spodbujajo.Na področju novejše slovenske književnosti so raziskave usmerjene predvsem k tistim obdobjem, smerem in vsebinskim sklopom, ki doslej še niso bili ustrezno obdelani ali ki spričo razvoja stroke pa tudi razvoja same literature in njene spreminjajoče se vloge v zgodovinskem okolju potrebujejo nove osvetljave oz. prevrednotenje.Na področju literarne teorije je predvideno nadaljevanje enotno zasnovanih sistematičnih raziskav o temeljnih literarnoteoretičnih pojmih in osrednjih literarnih pojavih v primerjalni perspektivi in z upoštevanjem relevantnega slovenskega gradiva ter specifične slovenske problematike. Njihov namen je preveriti dosedanje ugotovitve o sprejemu teh pojmov in pojavov v slovenskem prostoru ter o njihovi funkciji in pomenu za slovensko literaturo in kulturo.Na področju epistemologije in metodologije literarne vede se raziskave usmerjajo k dvema težiščema. Eno so teoretično-metodološki premiki v zadnjih desetletjih, ko so se ob prodiranju poststrukturalizma uveljavljale nove koncepcije, izhodišča in predmetno-problemska območja v novih interdisciplinarnih povezavah, ki deloma odmevajo tudi že na Slovenskem. Drugo težišče so sistematične raziskave glavnih dosedanjih idejno-teoretičnih in metodoloških koncepcij literarne vede na Slovenskem, ki jih je treba postaviti v zgodovinsko-razvojno zaporedje in prikazati njihovo razmerje do ustreznih sočasnih ali predhodnih pojavov v evropski in svetovni literarni vedi.
Pomen za razvoj znanosti
Literarne vede so v raziskovalni in univerzitetni sferi evropsko-ameriškega kulturnega kroga že dobrih sto let uveljavljene kot ena osrednjih humanističnih disciplin. Zlasti raziskave posameznih literatur imajo po tradiciji utrjeno mesto med t. i. nacionalnimi vedami. V zadnjih nekaj desetletjih se v teh strokah dogajajo pomembni razvojni procesi, kjer ob srečevanju in križanju pobud iz cele vrste sorodnih umetnostnih, zgodovinskih in družbenih ved, iz filozofije, estetike, kritike in občekulturne publicistike nastajajo novi spoznavni in vrednotenjski modeli in se preskušajo ter spopadajo nove teoretične, epistemološke in metodološke koncepcije. V teh procesih, ki zajemajo čedalje širša tematsko-problemska in geografsko-kulturna območja, se preoblikuje tradicionalna vloga literarne vede v sklopu humanističnih in družbenih ved ter v širšem kulturnozgodovinskem okviru.S predlaganim raziskovalnim programom želi programska skupina na nekaterih ključnih točkah vzpostaviti oziroma vzdrževati že vzpostavljene delovne stike z literarno vedo po svetu na njeni današnji stopnji, enakopravno sodelovati pri obravnavi aktualnih skupnih vprašanj in s podrobno obdelavo slovenskega literarnega gradiva in z njim povezane značilne problematike prispevati k skupnemu razvoju svoj specifičen delež.
Pomen za razvoj Slovenije
Literarna veda je kot ena osrednjih nacionalnih ved na Slovenskem v preteklosti imela izrazito nacionalno afirmativno funkcijo. V današnjih zgodovinskih, političnih in družbenih razmerah se ta funkcija spreminja. Naša stroka je vključena v sodobni sistem znanosti, zato mora dosledno upoštevati kriterije znanstvenosti in si predvsem prizadevati za veljavnost svojih spoznanj. Toda ob tem je njen osrednji raziskovalni predmet, slovenska literatura, tudi v današnjem času še vedno eno tistih področij, ki so odločilna za konstituiranje nacionalne kulturne identitete, ta pa je nujna za nadaljnji obstoj Slovenije v združujoči se Evropi in v širših globalizacijskih procesih. Raziskovanje nacionalne literature, njenih razvojnih procesov, recepcije in funkcij hkrati že prispeva k uveljavljanju in utrjevanju slovenske kulture identitete. V tem smislu se predlagani raziskovalni program Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede navezuje na vrsto že opravljenih sorodnih raziskav in se vključuje v dolgoročni program "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda", ki je po statutu osrednja in skupna naloga ZRC SAZU in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno