Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
metodologija literarne vede, literarna in kulturna teorija, zgodovina slovenskega slovstva, primerjalna književnost, digitalna humanistika.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29396  dr. Monika Deželak Trojar  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  103 
2.  39183  dr. Nina Ditmajer  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2021  121 
3.  02553  dr. Marjan Dolgan  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2017  1.143 
4.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  555 
5.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  184 
6.  34595  dr. Andraž Jež  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  103 
7.  06442  dr. Marko Juvan  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2015 - 2021  709 
8.  01397  dr. Alenka Koron  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  257 
9.  54766  Lucija Mandić  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  21 
10.  16207  dr. Matija Ogrin  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  480 
11.  13954  dr. Darja Pavlič  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  361 
12.  22572  dr. Gregor Pobežin  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2021  267 
13.  24714  dr. Luka Vidmar  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  467 
14.  28250  dr. Andrejka Žejn  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  82 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.228 
Povzetek
Raziskovalni program se na podlagi kritične refleksije sodobnih literarnovednih metod ukvarja s teorijo in zgodovino literarnega diskurza. Iz izhodišč semiotike, sistemskih pristopov, kognitivizma, psihoanalize, kritične teorije in post-hermenevtike analizira splošne značilnosti literarnega diskurza, njegov zgodovinski razvoj in geoprostorske variante, njegove forme, stile in zvrsti, pa tudi odnose z drugimi označevalnimi praksami (z drugimi umetnostmi, ekonomijo, religijo, politiko itn.). Besedila so namreč kot historični elementi diskurzivnih cirkulacij in literarnih sistemov povezana z različnimi jezikovnimi, kognitivnimi, medijskimi, institucionalnimi in družbeno-kulturnimi konteksti. Raziskave zgodovine slovenskega slovstva od srednjega veka do sodobnosti se opirajo na pripravo repozitorijev virov in njihovih znanstvenokritičnih izdaj v knjižni ali digitalizirani obliki. Razvoj slovenskega slovstva je interpretiran v luči mednarodnih kulturno-umetnostnih, političnih in družbeno-ekonomskih procesov na stičišču Sredozemlja ter Srednje in Jugovzhodne Evrope. Srednjeveško, reformacijsko, baročno in razsvetljensko slovstvo na Slovenskem je pri tem obravnavano v svoji jezikovni, funkcijski, zvrstni in socialni razčlenjenosti ter prek vpetosti v geoprostor in različne načine življenja. Program raziskuje še vplive evropskega kulturnega nacionalizma na slovensko književnost v dolgem 19. stoletju ter vloge literarnega posredništva, kanonizacije in kulturnega spomina. Obravnava odnosov slovenske literature s svetovnimi sistemi obsega kompleks »zamudništva« in perifernosti (na primeru romana), prodor slovenskih klasikov prek meja matičnega literarnega sistema, oblikovanje poslovenjenega kanona svetovne literature (v literaturi, založništvu, šolstvu in literarni vedi) ter specifično vlogo inovativne slovenske književnosti od moderne do šestdesetih let 20. stoletja (modernizem in avantgarda kot družbena kritika in angažma). Raziskovalni program omogoča dolgoročno, kompleksno, usklajeno in interdisciplinarno skupinsko delo ter mednarodno sodelovanje. Izsledki raziskav bodo sproti posredovani domači in tuji stroki ter širši javnosti. Zajeti bodo v do- in podiplomske študijske programe, v izdajanje znanstvenih monografij in zbornikov ter znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva (v knjižni in elektronski obliki), v prirejanje konferenc in javnih predavanj ter vzdrževanje inštitutskega spletišča.
Pomen za razvoj znanosti
Financirani raziskovalni program je nujna podlaga, če naj Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU še naprej deluje kot vrhunsko slovensko in mednarodno prepoznavno središče za temeljito in sistematično preučevanje književnosti, v prvi vrsti slovenske. Stabilnejše financiranje je namreč neizogiben pogoj za načrtno ukvarjanje s področji, ki zahtevajo dolgoročno, kompleksno, usklajeno, zamudno in večkrat tudi interdisciplinarno skupinsko delo, nič manj pomembno pa ni za vzdrževanje stika s sodobnim razvojem humanističnih znanosti po svetu. Izsledke programskih raziskav, ki jih bodo poglabljali ali precizirali načrtovani domači in mednarodni projekti, bomo ažurno posredovali domači in mednarodni stroki in širši javnosti (tudi prek prosto dostopnih spletnih strani) ter jih vključevali v do- in podiplomske študijske programe, organizirane v okviru ZRC SAZU ali na slovenskih univerzah. Pomen raziskovalnega programa za razvoj literarne znanosti v mednarodnem merilu je najprej v dopolnjevanju globalne evidence literarno-kulturnih procesov z metodološko sodobno, pluralno in zanesljivo predstavitvijo slovenskega gradiva. Slovensko literarno polje bo na tej podlagi lahko obravnavano kot integralni del širših procesov. Programska skupina bo mednarodno sodelovala tudi v inter- in transdisciplinarnih raziskavah književnosti, a pri tem v žarišču ohranjala zavest o historično opredeljeni literarnosti. Za inter- in transdisciplinarne raziskave bomo zagotavljali trdne podlage v kompetencah za sodelujoče specialne discipline. Na področju teorije in metodologije bomo še naprej sledili njunemu mednarodnemu razvoju in na podlagi raziskav konkretnega gradiva tudi sami tvorno prispevali k produkciji koncepcij, ki omogočajo nova spoznanja o strukturi, funkciji in pomenih literarnih besedil, o njihovi produkciji, cirkulaciji in recepciji, pa tudi o jezikovno-kulturnih in družbeno-zgodovinskih kontekstih ter medijih, prek katerih literarni diskurz deluje in se razvija. Program bo prispeval tudi k razvoju znanosti v Sloveniji predvsem s svojo mednarodno vpetostjo in sodobno metodologijo, ki bo dokazovala, da je humanistika temeljno drugačna od trdih in aplikativnih znanosti, a nič manj znanstvena in družbeno pomembna. Z novimi digitalnimi tehnologijami bo program varoval in prezentiral slovensko slovstvo kot nosilno sestavino kulturne dediščine in narodne identitete. Zgodovinsko in teoretsko bo utemeljeval pomen književnosti na individualni, nacionalni in splošni družbeni ravni. Javnostim bo ponujal verodostojne vire informacij in strokovnih znanj prek znanstvene komunikacije, izobraževanja in medijev.
Pomen za razvoj Slovenije
Program bo kot temeljna humanistična raziskava v prvi vrsti zagotavljal trajno, kakovostno in metodološko sodobno varovanje in interpretiranje slovenske literature kot historičnega ogrodja nacionalne identitete, ki poseben pomen dobiva v sodobnih pogojih globalizacije, ko je svet reduciran na ekonomijo preživetja, gospodarske koristi, pozabe in spektakla. Program bo omogočal gradivsko, problemsko in metodološko posodobitev slovenske literarne vede in prenos teh znanj na vse stopnje izobraževanja. Naši besedilni repozitoriji, kritične izdaje in baze GIS podatkov bodo izhodišče ne le za literarno vedo doma in na tujem, temveč tudi za raziskave drugih disciplin (obče in kulturne zgodovine, jezikoslovja, družboslovja, geografije itn.). Prek knjižnih, elektronskih in spletnih prezentacij bodo izsledki programa na voljo tudi širši zainteresirani javnosti, sami pa bomo poskrbeli za nekatere aplikacije, ki bodo koristile terciarnim gospodarskim dejavnostim, predvsem knjigotrštvu in turizmu. Raziskovalci bodo svoje ekspertno znanje nudili organom znanstveno-raziskovalne in izobraževalne administracije, pa tudi civilni družbi, kjer bodo delovali v znanstvenih in umetniških društvih, komisijah za podelitve nagrad, založništvu, javnih medijih ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno