Projekti / Programi
Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke
raziskave
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
slovensko slovstvo, srednja-vzhodna Evropa, primerjalna književnost, literarna teorija, tekstna kritika, kulturna zgodovina (srednji vek, barok, razsvetljenstvo, romantika, realizem, modernizem, avantgarde), večjezičnost, literarne zvrsti, digitalna humanistika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
123 |
168 |
141 |
1,15 |
| Scopus |
160 |
305 |
262 |
1,64 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program s kritično rabo tradicionalnih in sodobnih metod preučuje teorijo in zgodovino literarnega diskurza, predvsem slovenski kulturni prostor. Iz izhodišč tekstne kritike, kulturne zgodovine, semiotike, sistemskih pristopov, teoretske psihoanalize, sociologije in korpusne literarne vede analizira notranje lastnosti literature, pa tudi njen družbenozgodovinski kontekst. V ta namen uvaja digitalnohumanistične postopke, zlasti stilometrijo, analizo metapodatkov in korpusno analizo. Literarne procese razlaga v povezavah z jezikom, drugimi umetnostmi, religijo, filozofijo, znanostjo, politiko in ekonomijo. Literarna besedila in literarno življenje/kultura so interpretirani v nacionalnem, regionalnem in svetovnozgodovinskem kontekstu. Raziskave zgodovine slovenskega slovstva od srednjega veka do sodobnosti se navezujejo na pripravo elektronskih besedilnih korpusov, georeferenciranih podatkovnih baz, repozitorijev rokopisnih in tiskanih virov ter njihovih digitalnih ali knjižnih znanstvenokritičnih izdaj. Razvoj slovenskega slovstva je interpretiran primerjalno, na stičišču Sredozemlja ter Srednje in Jugovzhodne Evrope. Srednjeveško, reformacijsko, baročno in razsvetljensko slovstvo na Slovenskem je obravnavano celostno, v svoji večjezičnosti, kontinuitetah, funkcijskem sinkretizmu in socialni diferenciranosti. Dosedanje raziskave vpliva evropskega kulturnega nacionalizma na slovensko leposlovje v 19. stoletju se bodo usmerile v pripovedno prozo ok. in po 1900, raziskave starejšega in novejšega pesništva pa bo zaokrožil sintetični zgodovinski prikaz. Dopolnilo se bo preučevanje kanona in cenzure, življenjepisja ter alpinistične proze. Poleg doslej obdelanih zgodovinskih avantgard 20. stol. bo pozornost posvečena modernističnim težnjam in delavski literaturi med obema svetovnima vojnama. Nadaljevala se bo analiza vezi med transformativnimi politikami v obdobju 1968-89, neoavantgardami in postavantgardami ter alternativno kulturo. Obravnava odnosov slovenske literature s svetovnim literarnim sistemom bo opravljeno analizo slovenske perifernosti nadgradila prek primerjave z drugimi literaturami v postimperialni oz. postkolonialni situaciji. Raziskovalni program je nujen za dolgoročno in interdisciplinarno skupinsko delo ter mednarodno sodelovanje. Izsledki raziskav bodo sproti posredovani domači in tuji stroki ter širši javnosti. Zajeti bodo v do- in podiplomske študijske programe, v izdajanje znanstvenih monografij in zbornikov ter znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva, v prirejanje konferenc in javnih predavanj ter vzdrževanje inštitutskih spletišč.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega programa za razvoj literarne znanosti v mednarodnem merilu je v dopolnjevanju globalne evidence literarno-kulturnih procesov z metodološko sodobno predstavitvijo, jezikovno-formalno in pomensko-tematsko analizo ter interpretacijo slovenskega gradiva, tudi doslej neodkritega ali zanemarjenega. Starejše, novejše in sodobno slovensko slovstvo bo obravnavano primerjalno kot integralni del širših zgodovinskih procesov v regiji, Evropi in svetu. Programska skupina bo mednarodno sodelovala tudi v inter- in transdisciplinarnih raziskavah književnosti, predvsem na polju digitalne humanistike. V skladu z mednarodnimi standardi bo oblikovala elektronske repozitorije, besedilne korpuse in znanstvenokritične edicije večjezičnega slovstva na Slovenskem. Na njihovi podlagi bo izvedla računalniško podprte žanrske, tematske, stilistične in jezikoslovne analize. Dopolnjevala jih bo s kvalitativnimi pristopi ter z interpretacijo in analizo literarnega diskurza. Vseskozi bo v žarišču zavest o geozgodovinski variabilnosti literarnih pojavov. Na področju teorije in metodologije bomo še naprej kritično sledili mednarodnemu razvoju. Posebno pozornost bomo posvetili edicijski metodologiji, teoriji diskurza, teoriji literarnih in polliterarnih zvrsti, stilistiki in stilometriji, korpusni analizi in kvantitativnemu formalizmu, sociologiji literarnega sistema (mediji, institucije, cenzura, kanon, ideologije), teoriji večjezičnosti, primerjalni estetiki (odnosi literature z drugimi umetnostmi) in teoriji literarnega zgodovinopisja. Na podlagi raziskav konkretnega gradiva od srednjega veka do sodobnosti bomo tudi sami prispevali k produkciji konceptov, ki omogočajo nova spoznanja o strukturi, funkciji in pomenih literarnih besedil, o njihovi produkciji, cirkulaciji in recepciji, pa tudi o jezikovno-kulturnih in družbeno-zgodovinskih funkcijah ter medijih, prek katerih literarni diskurz deluje in se razvija. Program bo prispeval k razvoju znanosti v Sloveniji z odkrivanjem in evidentiranjem slovstvene dediščine, z njeno analizo in elektronsko ali knjižno prezentacijo. Program bo preučeval slovensko slovstvo kot formativni dejavnik narodne identitete. Zgodovinsko in teoretsko bo utemeljeval pomen književnosti za posameznika, skupnost in svet. Javnostim bo ponujal verodostojne vire informacij in strokovnih znanj prek znanstvene komunikacije, izobraževanja in medijev. Financirani raziskovalni program je pogoj za kontinuirano delovanje Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU kot vrhunskega, mednarodno prepoznavnega središča za mnogostransko in sistematično preučevanje književnosti, predvsem slovenske. Samo stabilnejše financiranje omogoča dolgoročno in načrtno ukvarjanje s področji, ki zahtevajo kompleksno, dolgotrajno in interdisciplinarno skupinsko delo. Programske raziskave bodo poglabljali ali precizirali načrtovani domači in mednarodni projekti. Izsledke bomo ažurno posredovali domači in mednarodni stroki in širši javnosti (tudi prek prosto dostopnih spletnih strani) ter jih vključevali v do- in podiplomske študijske programe, organizirane v okviru ZRC SAZU ali na slovenskih univerzah.
Pomen za razvoj Slovenije
Program bo kot temeljna humanistična raziskava zagotavljal metodološko sodobno evidentiranje, interpretiranje in hrambo slovstva na Slovenskem kot zgodovinskega ogrodja nacionalne identitete. Pomen nacionalnih korpusov in t. i. nacionalnih znanosti, med katere prav s svojo mednarodno primerljivo metodologijo sodi tudi slovenska humanistika, je še toliko večji v razmerah globalizacije, tektonskih premikov svetovnih centrov moči, populistične degradacije vednosti in redukcije bivanja na ekonomijo preživetja. V teh razmerah so najbolj na udaru šibkejši in nevedni. Znanstveno poznavanje nacionalne literarne zgodovine, ki presega površinske posplošitve in ideološko-politične prilastitve preteklosti, je zanesljiva podlaga, na kateri se je mogoče upreti omenjenim izzivom. Raziskovalni program bo omogočal gradivsko, problemsko in metodološko posodobitev slovenske literarne vede in prenos teh znanj na vse stopnje izobraževanja. Naši besedilni repozitoriji, elektronski korpusi, kritične izdaje in baze podatkov bodo izhodišče ne le za literarno vedo doma in na tujem, temveč tudi za raziskave drugih disciplin (obče in kulturne zgodovine, jezikoslovja, družboslovja, geografije itn.). Prek knjižnih, elektronskih in spletnih prezentacij bodo izsledki programa na voljo tudi širši zainteresirani javnosti. Člani programske skupine bodo svoje ekspertno znanje nudili organom znanstveno-raziskovalne in izobraževalne administracije, pa tudi civilni družbi, kjer bodo delovali v znanstvenih in umetniških društvih, komisijah za podelitve nagrad, založništvu, javnih medijih ipd.
