Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
Ključne besede
literatura, literarna zgodovina, literarna teorija, metodologija literarne vede, slovenska literarna zgodovina, primerjalna literarna zgodovina, tekstologija in ekdotika, znanstvenokritične izdaje tekstov in dokumentarnega gradiva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29396  dr. Monika Deželak Trojar  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2008  103 
2.  02553  dr. Marjan Dolgan  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  1.143 
3.  02146  dr. Daroslav Dolinar  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2004 - 2008  478 
4.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  555 
5.  06442  dr. Marko Juvan  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  709 
6.  03188  dr. MARJANA KOBE  Antropologija  Raziskovalec  2004 - 2008  261 
7.  17543  Alenka Maček    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
8.  16207  dr. Matija Ogrin  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  480 
9.  13954  dr. Darja Pavlič  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  361 
10.  18861  dr. Peter Svetina  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  538 
11.  24714  dr. Luka Vidmar  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  467 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  12.818 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
3.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.233 
Povzetek
Program usmerjata dve vodilni perspektivi: po eni strani gre za temeljne lastnosti literature, njen način obstoja, vrste in oblike, funkcije, recepcijo in vrednost; po drugi strani je težišče na slovenski literaturi in literarni vedi ter njunih estetskih, kulturnih in zgodovinskih kontekstih. Raziskave starejše slovenske književnosti so usmerjene v znanstvene izdaje slovstvenih besedil in dokumentarnega gradiva, ki preverjajo dotedanje ugotovitve o njih ter s tem odpirajo možnosti za nadaljnje večdisciplinarno raziskovanje. Ob delu za Zoisovo korespondenco bosta v ospredju slovstveni in filološki opus Marka Pohlina ter Škofjeloški pasijon, osrednje besedilo starejše slovenske dramatike. Na področju novejše slovenske književnosti bodo obravnavani predvsem pojavi, ki še niso bili ustrezno prikazani ali so potrebni nove osvetljave oziroma prevrednotenja. Predvidena težišča so ljubezensko pesništvo, avtobiografski in spominski spisi ter mladinska književnost. Na področju primerjalne literarne zgodovine načrtujemo posege v sklopa romantike (s težiščem na avtoreferencialnosti poezije, samorazumevanju pesniškega poklica in oblikovanju avtorske funkcije) in modernizma (s poudarkom na recepciji v slovenski literarni vedi in kritiki in prodoru v slovensko poezijo in prozo) ter nekaj ožjih specialnih raziskav. Na področju literarne teorije je predviden sistematičen pregled novejših območij, pri katerem bodo dognanja kritičnega pretresa osrednjih problemov (mdr. literarnost, funkcije literature, literatura in medijski sistemi, teorija teksta, zvrstnost literarnih tekstov, tema, stil) strnjena pod vodilnim vidikom literarnega diskurza. Na področje epistemologije in metodologije literarne vede sodi obravnava glavnih koncepcij literarne vede na Slovenskem, ki bodo prikazane v zgodovinsko-razvojnem zaporedju in v razmerjih do ustreznih evropskih pojavov. Poleg tega se bo končala raziskava literarnega vrednotenja v slovenski književnosti z zadnjo fazo, ki zajema čas od konca 18. do srede 19. stoletja. Obravnavane bodo empirične in sistemskoteoretične metode v literarni vedi; preskušene bodo možnosti njihove aplikacije na nekaj izbranih primerih iz slovenskega literarno-kulturnega življenja. Nabor metod je usklajen z značilnostmi izbranih predmetnih področij in predvidenimi cilji. Pri pripravljanju znanstvenih izdaj so v rabi filološko-historične in tekstno-kritične metode. Poleg njih zahteva delo z računalniško tehnologijo razvoj novih metod in usklajevanje s tradicionalnimi, pa tudi načelen premislek v luči sodobnih teoretičnih pogledov na bistvo in funkcije literature. Pretežno literarnozgodovinske raziskave izhajajo od empiričnega eruiranja gradiva in so usmerjene v rekonstrukcijo razvojnih procesov. Pri obravnavi starejših, funkcionalnih slovstvenih del je potrebno sodelovanje z drugimi filološko zgodovinskimi vedami; obravnava novejše, umetniške literature se opira predvsem na literarnoteoretične, estetske in primerjalnozgodovinske metode. Pretežno literarnoteoretične raziskave posegajo po tematski, motivni, stilni, vrstno-zvrstni, recepcijski analizi ter interpretaciji. Epistemološko-metodološke raziskave uporabljajo terminološko in pojmovno analizo, filozofsko-logičen in ideološko-kritičen pretres ter duhovnozgodovinsko rekonstrukcijo. Izmed pojmovne aparature, ki jo je postavil v ospredje razvoj humanistike v zadnjih desetletjih, bodo uporabljene metode poststrukturalistične dekonstrukcije, semiotike, kulturnih študij, novega historizma, empirično- in sistemskoteoretične smeri. Izvajanje raziskav spremljata kritična avtorefleksija in razvoj hermenevtične spoznavne zavesti. Pri znatnem delu raziskav v sklopu programa so udeleženi zunanji sodelavci-specialisti. Za uspešno izvajanje programa je nepogrešljiva infrastrukturna podpora, zlasti dokumentacijske zbirke Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ter računalniška mreža ZRC SAZU.
Pomen za razvoj znanosti
Literarna veda je v evropsko-ameriškem kulturnem krogu že dobrih sto let uveljavljena kot ena osrednjih humanističnih disciplin. Zlasti zgodovinske raziskave literatur s posameznih jezikovno-kulturnih območij imajo po tradiciji utrjeno mesto med t. i. nacionalnimi vedami. V zadnjih desetletjih se v teh strokah dogajajo pomembni razvojni procesi, kjer ob srečevanju in križanju novih pobud iz sorodnih umetnostnih, zgodovinskih in družbenih ved, iz filozofije, estetike, kritike in občekulturne publicistike nastajajo novi spoznavni in vrednotenjski modeli in se preskušajo ter spopadajo nove teoretične, epistemološko-metodološke in aksiološke koncepcije. V teh procesih, ki zajemajo čedalje širša tematsko-problemska in geografsko-kulturna območja, se preoblikuje tradicionalna vloga literarne vede v sklopu humanističnih in družbenih ved ter v širšem kulturnozgodovinskem okviru. Ob izvajanju raziskovalnega programa je programska skupina vzdrževala že vzpostavljene delovne stike z naprednimi središči literarne vede po svetu in na nekaterih ključnih točkah vzpostavila nove. Enakopravno je sodelovala pri obravnavi izbranih aktualnih, s širšega vidika relevantnih vprašanj, in s podrobno obdelavo slovenskega literarnega gradiva ter z njim povezane specifične problematike prispevala svoj izvirni spoznavni delež k skupnim dosežkom stroke. Poleg tega začenja literarna veda presegati meje svojega ožjega predmetnega področja ne le z običajnimi interdisciplinarnimi povezavami sorodnih strok, temveč s tem, da odpira in razvija možne interakcije različnih področij znanosti od naravoslovja prek družboslovja do humanistike. Možnosti za takšno vmesniško vlogo se čedalje razločneje kažejo v relativno enoviti obravnavi pojavov s sorodno funkcionalnostjo, čeprav ti pripadajo zelo različnim in med seboj nepovezanim znanstvenim disciplinam. Spričo dolgoletne tradicije preučevanja in temeljito razdelanega pojmovnega instrumentarija ima namreč literarna veda za tovrstne obravnave izrazito prednost pred drugimi strokami. V tem smislu je tudi program prispeval začetni delež k preseganju meja med jezikovnimi, etničnimi, kulturnimi postori, med znanstvenimi strokami in med širšimi območji družbene in duhovne dejavnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Opravljeni program je pomemben predvsem za univerzitetni študij literarne zgodovine (nacionalne in primerjalne) in literarne teorije, njegovi delovni postopki in rezultati so tukaj neposredno uporabni, posredno pa pri študiju sorodnih humanističnih strok in deloma tudi pri gimazijskem pouku. Poleg tega je program relevanten za literarno kritiko, esejistiko, kulturno publicistiko, za knjižno založništvo na področju literature in humanistike, skratka, za celotno literarno-kulturno produkcijo. Osrednje področje programa, literarna veda, namreč ni samo opazovalka in raziskovalka literarno-kulturnih procesov v družbi, temveč tudi sama posega vanje in je njihov aktivni sestavni del. Zato je z obeh vidikov relevantna za trajnostni kulturni razvoj. Kar zadeva varovanje in preučevanje nacionalne kulturne dediščine, je najbolj razviden predvsem pomen tistega dela programa, kamor sodijo znanstvenokritične izdaje slovstvenih besedil in kulturnozgodovinskega gradiva, ter na program navezane infrastrukturne dejavnosti, namenjene ohranjanju in prezentiranju dokumentarnega gradiva. Vendar je za ta družbeni cilj relevanten tudi celoten program. Literarna veda je v preteklosti veljala za eno osrednjih nacionalnih ved in opravljala izrazito nacionalno afirmativno funkcijo. V današnjih zgodovinskih, političnih in družbenih razmerah se ta funkcija spreminja. Stroka je vključena v sodobni sistem znanosti, zato mora dosledno upoštevati kriterije znanstvenosti in si prizadevati predvsem za veljavnost svojih dognanj. Vključuje se v delitev dela v mednarodnem znanstvenem prostoru in na tem posebnem segmentu prispeva k poznavanju in uveljavljanju Slovenije. Toda ob tem je njen osrednji raziskovalni predmet, literatura, tudi danes še vedno eno osrednjih med tistimi področji, ob katerih potekajo diskusije o nacionalni oziroma kulturni identiteti. Problematika njenega obstoja, vzdrževanja in funkcij v na novo oblikovani evropski skupnosti in v čedalje bolj globaliziranem svetu pa je slej ko prej odločilnega pomena za kulturni in tudi družbeni razvoj Slovenije. V tem smislu se je raziskovalni program navezoval na vrsto že opravljenih sorodnih raziskav in se vključil v dejavnost, ki je po statutu osrednja in trajna skupna naloga ZRC SAZU in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno