Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeliranje in ocena posegov v okolje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.03.00  Tehnika  Energetika   
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   

Koda Veda Področje
T140  Tehnološke vede  Energijske raziskave 
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 
B700  Biomedicinske vede  Okoljsko zdravstvo 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
modeliranje, posegi v okolje, učinkovita raba energije, okoljske spremembe,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11202  dr. Fouad Al-Mansour  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  206 
2.  13371  mag. Tomaž Fatur  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  165 
3.  15725  Jelka Jernejčič - Meserko    Raziskovalec  2001 - 2003 
4.  02564  dr. Branko Kontić  Varstvo okolja  Raziskovalec  2001 - 2003  504 
5.  17760  mag. Stane Merše  Energetika  Raziskovalec  2003  433 
6.  02626  dr. Svetozar Polič  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  242 
7.  15719  Igor Ribič    Raziskovalec  2001 - 2003  19 
8.  03536  mag. Boris Selan  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  78 
9.  03308  Milan Simončič    Raziskovalec  2001 - 2003  58 
10.  01352  dr. Peter Stegnar  Varstvo okolja  Vodja  2001 - 2003  275 
11.  01058  dr. Mihael Gabrijel Tomšič  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  305 
12.  05809  mag. Andreja Urbančič  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  312 
13.  17862  mag. Damjan Zagožen  Energetika  Raziskovalec  2003  31 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.384 
Povzetek
Cilj programa je usposobljenost za modeliranje sprememb in vplivov na okolje (modeli spraščnaja nevarnih snovi, modeli sproščanja toplogrednih plinov idr.) in modelov vplivov le teh na okolje ter ugotavljanje veljavnosti in negotovosti teh modelov in dolgoročnih napovedi in sprememb v okolju na osnovi katerih se bodo lahko pripravile dolgoročne strategije za zmanjševanje posledic teh vplivov. Rezultati teh raziskav služijo lahko kot podpora za večkriterijsko odločanje o posameznih okoljsko varstvenih ukrepih in splošneje pri kreiranju okoljske in energetske politike v Sloveniji.Vzpostavitev sistema celostne obravnave problemov okolja na osnovi ustreznih matematičnih in fizičnih modelov bo pomagalo pri reševanju kompleksnih okoljskih problemov in usposabljanju domačih kladrov, ki jih zaenkrat primanjkuje.Na področju modeliranja učinkov na okolje bo dan poseben poudarek dolgoročnim napovedim. Pri nekaterih okoljskih problemih na primer skladiščenju radioaktivnih in posebnih nevarnih snovi je časovna komponenta v deset, sto in več tisoč let.Teh vplivov ne moremo ocenjevati primerjalno ali z merjenjem, ampak potrebujemo ustrezno preverjene modele, ki dajejo veljavne rezultate. Kljub dosedanjim naporom še vedno nimamo niti načinov niti zmogljivosti za simulacijo in analizo kompleksnih okoljskih sistemov in smo še odvisni od pomoči in svetovanja iz tujine.Na področju energetike je osnovni ukrep za zmanjšanje vplivov na okolje povečanje energetske učinkovitosti, z uvajanjem energetsko učinkovitih tehnologij (EUT) v gospodarstvo in gospodinjstva. Cilj na tem področju je identifikacija modela prodora EUT (analiza potencialov, določenih vplivnih parametrov, izdelava modela, splošne strategije prodora v tržnih razmerah, vrednotenja in pospeševanja prodora EUT), ki bo vključen v model za celovito načrtovanje energetike. Modeliranje energetskega sistema vključuje obe strani: porabo in oskrbo z energijo in upošteva več parametrov za večkriterijsko oceno učinkov posameznih odločitev ali strategij. Model mora omogočati primerjavo z ozirom na energetske, ekonomske in okoljske kriterije, zato je potrebno spremljati količine energije (povpraševanje in zagotovljenost oskrbe), stroške in emisije.Posebno aktualna bo prilagoditev modela rabe in oskrbe z energijo za študij ukrepov s katerimi bo Slovenija z najmanjšimi stroški in drugimi motnjami dosegala obveznosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z obveznostmi iz Kyota.Na osnovi rezultatov raziskav na modelih bo možno primerjati po različnih kriterijih različne strategije blaženja posledic okoljskih vplivov in na ta način izbirati najboljše alternative, ki bodo ob najmanjših stroških dale največje koristi. Merilo za oceno vplivov posegov v okolje bo tudi tveganje za pojav okoljskih škod (na primer ogorožanje določenih vrst, habitatov, naravnih virov). To je je povezano s pogostostjo pojavljanja posameznih nezaželenih dogodkov v okolju in oceno pogostosti ter resnosti njihovih posledic. Ugotavljanje negotovosti povezane s temi ocenami posledic bo ena glavnih dejavnosti tega programa, saj se prav preko upoštevanja negotovosti povečuje razumevanje mehanizmov in usmerjanje raziskav na področja, ki k negotovosti največ prispevajo.
Pomen za razvoj znanosti
Modeliranje in ocenjevanje sprememb v okolju je vodilna tema varstva okolja v svetu. Skrb za okolje skupaj z oceno socialnih gibanj v prihodnosti in zmožnosti gospodarjenja predstavlja eno od treh ključnih komponent strategij razvoja sleherne države. Da bi utemeljili zanesljivost napovedovanja sprememb okolja s strokovnjaki različnih znanstvenih metod. Razviti strategije zmanjševanja teh vplivov, ki pa so vedno lokalnega značaja saj se zaradi kulturnih razlik med posameznimi narodi le težko najde univerzalno strategijo, ki bo enako primerna za vse prebivalce zemlje. V tem moramo ugotoviti da je potrebno razmišljati globalno istočasno pa delovati lokalno saj le na lokalnem nivoju lahko sprejmemo strategije, ki bodo tam dajale ustrezne učinke. Obstojijo okvirne ocene tehničnih in ekonomskih potencialov na strani učinkovitejše rabe energije v Sloveniji, ki kažejo na gospodarsko in družbeno pomemben potencial, ki pa ni dovolj verificiran, posebno z ozirom na globalne učinke. Zaenkrat so te v zvezi z različnimi ukrepi za prodor EUT v prakso in glede dolgoročnih vplivov onesnaževanja okolja še nedodelane oziroma se šele razvijajo. Znanost na tem področju dokaj hitro napreduje slovenski znanstveniki, ki so ustrezno usposobljeni bodo k temu prispevali z delom v okviru predlaganega raziskovalnega programa, saj so okoljski problemi pomembni v svetovnem smislu, ker onesnaževanje ne pozna meja in so rezultati raziskav pomembni zaradi globalizacije tudi v svetovnem merilu.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava se v svoji aplikativni funkciji ključno navezuje na razvojne cilje: a) Izdelava strokovnih osnov za izdelavo in potrjevanje državne okoljske in energetske politikeb) Racionalizacija proizvodnje in porabe energije; b) Napredek gospodarske infrastrukture - Smotrna raba energije inc) Varstvo okolja - preprečevanje onesnaženosti. Raziskava je pomembna zaradi visokih ciljev (n.pr. obveznosti iz Kyota o zmanjševanju emisij CO2) in znatnih sredstev, ki se vlagajo iz državnega proračuna in drugih virov v uvajanje energetsko učinkovitejših tehnologij. Intenzivnost teh procesov se kaže v delni ali celo popolni razklopitvi povezave med družbenim dohodkom in porabo energije, raziskava dosegljive (optimalne) stopnje tega razklopitvenega procesa pa postaja osnovna komponenta za odločanja o energetskih strategijah. Način uporabe rezultatov je sistemsko-aplikativen in se nanaša predvsem na odločanje o okoljski in energetski strategiji (v ekonomski in drugih kriterialnih komponentah) in spremljanje učinkov te strategije.Ocene vplivov na okolje in reševanje težjih okoljskih vprašanj v Sloveniji je del suverenosti države na zelo občutljivem področju, ki mora temeljiti na strokovnih osnovah, ki upoštevajo specifičnosti slovenskega prostora in ki so plod dela nepristranske strokovne institucije v državi, ki se je sposobna pogovarjati s partnerji zunaj meja, saj se brez domačega znanja ne bomo mogli upreti prenosu okoljskih problemov v naš prostor in ustrezno svetovati pri odločitvah o globalnih usmeritvah države. Obsotoječa strategija učinkovite rabe in oskrbe z energijo nima podpore v modelih in analizi, kar moramo oceniti kot strokovno pomankljivost oz. vrzel v slovenski aplikativni znanosti. Sedaj uporabljani pristopi in modeli so na večini segmentov rabe pregrobi oz. manjkajo, ocenjena pa ni niti ekonomska učinkovitost opcij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno