Projekti / Programi
Modeliranje in ocene posegov v okolju in energetiki
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.00 |
Tehnika |
Energetika |
|
| 2.02.00 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
| P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.11 |
Tehniške in tehnološke vede |
Druge tehniške in tehnološke vede |
Energetika, varstvo okolja, procesne verige, energetska učinkovitost, večkriterijsko ocenjevanje procesov, modeliranje, ravnanje z odpadki, strupene kemikalije, radioaktivne snovi
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Program smiselno vključuje osnovne raziskave, validacijo novih detekcijskih metod in razvoj aplikativnih znanj s ciljem pridobiti celostno znanje pri iskanju novih razvojnih možnosti ob ohranjanju okolja, naravne in kulturne dediščine. Procesi v okolju in v energetiki so kompleksni in mrežno povezani, vzdolž verig proizvodnje oziroma vplivov na okolje, ter v geografskem in časovnem sosledju. Raziskave so zato usmerjene v procese velikih dimenzij širšega pomena za gospodarske sisteme in za družbo v celoti. Modeliranje, ocenjevanje vplivov na okolje in izbira strategij, je osnovana na poenostavljeni a zadostni predstavitvi podrobnosti, izbiri ključnih opazovanih parametrov (indikatorjev) in večkriterijskem ocenjevanju procesov oziroma razvojnih strategij na ravni posega ali strategije v določenem območju ali na nacionalni ravni. Osnovni raziskovalni pristop je modeliranje "od spodaj navzgor", od posameznih tehnoloških procesov k verigam (vertikalno) oziroma s statistično analizo in agregacijo (horizontalno). Kompleksni modeli so v obliki mreže, podprti z ustreznim programiranjem, ki je specifično glede na namen raziskave. Modelska karakterizacija in na tej osnovi izvedene scenarijske analize bodo izpostavile bolj oziroma manj obetavne tehnologije oziroma primerni čas za množično uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij. Pri tem so raziskave ciljno usmerjene v področja, ki doslej še niso bila zadostno upoštevana, na primer sovplivanje državnih ukrepov in tržnih mehanizmov, kar je tudi neposredni izziv v energetiki in v varstvu okolja. Pomembna komponenta raziskav je obravnava pogojev za tehnološki razvoj, to je primerne kombinacije tehničnih predpisov in standardov ter prožnih, spodbujevalnih in tržnih instrumentov.
Temeljni cilj raziskav strupenih snovi v okolju je pridobivanje znanja za karakterizacijo radioaktivnih snovi in odpadkov ter proučevanje in vpeljava sistemov za ravnanje z njimi.
Pomen za razvoj znanosti
Področja raziskav delovanja zapletenih energetskih in/ali okoljskih sistemov so ob povečevanju rabe energije in zaostrovanju ekonomskih pogojev oskrbe z energetskimi viri in njihovimi vplivi na okolje (podnebne spremembe idr.) v svetu vedno bolj aktualna in sestavni del politik in usmeritev prihodnjega družbenega razvoja. Raziskave so potekale v povezavi z domačimi in evropskimi projekti, kjer je bil zelo poudarjen sistemski pristop k energetskim in okoljskim vprašanjem, med drugim tudi s strategijo uvajanja nizkoogljičnih tehnologij, tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter ukrepi in ustrezno politiko na področju energetske učinkovitosti na sektorskem in državnem nivoju. Pomen raziskav za razvoj znanosti je v vzpostavljanju stika med raziskovalnimi dosežki in družbenimi odločitvami, kar je ključno za na znanju temelječo družbo prihodnosti. Ključni dejavnik uspeha te povezave je razvoj in testiranje primernega energetskega modela ter ustrezno prikazovanje in obvladovanje zapletenih sistemov. Raziskave, ki jih je opravljala programska skupina, so predstavljale velik pomen za razvoj modelov in programskih orodij (REES-SLO, REES-SLO2, REES-MOL) za sistemske raziskave v energetiki, za povezovanje različnih modelov analiz različnih strategij energetske učinkovitosti, za oblikovanje različnih scenarijev oskrbe z energijo za več stopenj ekonomskega razvoja, za razvoj ustrezne metodologije (od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor) za izračun doseženega prihranka energije in za razvoj indikatorjev energetske učinkovitosti. V svetovnem merilu se raziskave na področjih modeliranja ter ocenah posegov in transporta onesnažil v okolju vse bolj usmerjajo iz določevanja njihovih koncentracij in računanja prejetih doz na razumevanje procesov biogeokemijskih pretvorb onesnažil in globljega poznavanja procesov v okolju. Raziskovalni program v celoti sledi tem usmeritvam in pomeni pomemben prispevek k razvoju svetovne znanosti na tem področju ter omogoča enakovredno vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodne trende na teh področjih. Skupina intenzivno sodeluje pri mednarodnih testiranjih in validacijah radioekoloških modelov (npr. program MODARIA – »Modelling and Data for Radiological Impact Assessments«, ki ga koordinira Mednarodna agencija za atomsko energijo) in prispeva k zanesljivejšim določitvam faktorjev prenosa naravnih radionuklidov v različnih ekosistemih. Rezultati raziskav pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju biogeokemijskih pretvorb in prenosov naravnih radionuklidov v kontaminiranih področjih. Novi projekti se na svetovnem nivoju presojajo z vidika vplivov na okolje, kot tudi z vidika varnosti, pri čemer je najbolj problematična odločitev, za kakšne nezgodne scenarije se ta varnost ocenjuje. Pri oceni varnosti je potrebno raziskati, kaj se z neko napravo ali objektom lahko zgodi ter kakšen obseg poškodb lahko pričakujemo. Pri tem je potrebno izpostaviti, da se tovrstne ocene pripravljajo, skladno z evropsko prakso, skrajno konservativno, kar pomeni, da se vsako poškodbo oceni najbolj pesimistično – raziskave torej predvidevajo najslabše možne scenarije in največje možne poškodbe.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave so bile v veliki meri usmerjene k obvladovanju novih izzivov na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, povečanja deleža obnovljivih virov v energetski bilanci in proizvodnji električne energije ter zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v zraku. Raziskovalni program je bil usmerjen na področje učinkovite rabe energije izhajajoč iz Akcijskega načrta učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije kot dveh glavnih področij za doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in znižanja energetske odvisnosti. Raziskave obravnavajo pogoje za tehnološki razvoj, to je primerno kombinacijo tehničnih predpisov in standardov ter spodbujevalnih in tržnih instrumentov. Modelska karakterizacija in na tej osnovi izvedene analize scenarijev so izpostavile bolj oziroma manj obetavne tehnologije oziroma primerni čas za množično uvajanje novih tehnologij. Vpliv novih in inovativnih energetskih ter okoljskih tehnologij se bo pokazal v povečani konkurenčnosti slovenskih podjetij, posebej tistih, ki so vpeta v konkurenčno evropsko okolje, kot tudi v trajnostni razvoj celotne družbe. Raziskave so bile usmerjene v podporo dolgoročnemu načrtovanju v energetiki in trajnostnemu razvoju Slovenije. Rezultati so tvorili strokovne osnove za sprejetje različnih nacionalnih strategij, za zakonske in programske dokumente Slovenije na področju razvoja energetike (Nacionalni energetski program do 2030), za razvoj nizko ogljičnih tehnologij (SPTE, OVE) in za izboljšanje energetske učinkovitosti. Rezultati raziskav so uporabljeni za spremljanje izvajanja sprejetih programov in akcijskih načrtov na področju energetike in okolja ter kontrolo izpolnjevanja obveznosti (Direktiva o soproizvodnji elektrike in toplote – »CHP Directive«, Direktiva o energetskih storitvah – »Energy Services Directive«, Direktiva o trgovanju z emisijami – »Emission Trading Directive« in Direktiva o okoljskem dovoljenju – »Integrated Pollution Prevention Control«). Skupina je bila aktivno vključena v študije izvedljivosti, v energetske preglede ter svetovanja na področju priprave programov in ukrepov učinkovite rabe energije za industrijska podjetja in druge velike končne uporabnike (bolnice, javni zavodi, domovi upokojencev). Skupina je aktivno sodelovala pri Inovacijskem relejnem centru Slovenije, ki je del največje svetovne mreže za promocijo in trgovanje s tehnologijami. Raziskovalci so bili vključeni v dodiplomske in podiplomske študijske programe na treh univerzah in v eni mednarodni podiplomski šoli. Raziskovalni program omogoča vzdrževanje baze usposobljenih raziskovalcev, ki s svojim znanjem in strokovnostjo omogočajo Sloveniji varno uporabo jedrske energije in tehnologije ter pripravljenost za primerno ukrepanje ob morebitnih jedrskih nesrečah. Rezultati raziskav predstavljajo strokovne osnove za sanacijske programe območij, onesnaženih zaradi energetskih dejavnosti, konkretno odlagališč odpadkov iz predelave uranove rude na področju Žirovskega vrha. Sodelavci so v preteklih letih obnovili, tudi s pomočjo evropskih sredstev, Objekt vroča celica (OVC) in zanj pridobili obratovalno dovoljenje. OVC sedaj predstavlja, skladno z ustreznimi nacionalnimi resolucijami, osrednji del sistema priprave in obdelave radioaktivnih odpadkov malih proizvajalcev ter ustrezno opremljen objekt za morebitne intervencije z visoko radioaktivnimi viri v primeru nesreč ali terorističnih dejanj. Varnostne analize, opravljene v okviru programa, vključujejo ocene pomembne za načrtovane nacionalne infrastrukturne sisteme v energetiki in transportu, kot so plinski terminali, tankerji, rezervoarji goriva in tuneli.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
