Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeliranje in ocene posegov v okolju in energetiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.03.00  Tehnika  Energetika   
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   

Koda Veda Področje
T140  Tehnološke vede  Energijske raziskave 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11202  dr. Fouad Al-Mansour  Energetika  Raziskovalec  2014 - 2017  206 
2.  30869  dr. Marko Černe  Energetika  Mladi raziskovalec  2014  38 
3.  17760  mag. Stane Merše  Energetika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  432 
4.  05101  dr. Stojan Petelin  Promet  Raziskovalec  2014 - 2017  650 
5.  33355  dr. Petra Planinšek  Energetika  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  41 
6.  22584  mag. Aleš Podgornik  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  46 
7.  31693  dr. Matevž Pušnik  Energetika  Raziskovalec  2014 - 2017  117 
8.  50508  dr. Leja Rovan  Energetika  Mladi raziskovalec  2017  47 
9.  08945  dr. Borut Smodiš  Varstvo okolja  Vodja  2014 - 2017  496 
10.  10971  mag. Damir Staničić  Energetika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  170 
11.  35578  dr. Gašper Stegnar  Energetika  Tehnični sodelavec  2017  118 
12.  32326  dr. Boris Sučić  Energetika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  167 
13.  28486  dr. Marko Štrok  Energetika  Raziskovalec  2014 - 2017  360 
14.  05809  mag. Andreja Urbančič  Energetika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  312 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.649 
2.  0600  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet  Portorož  1627015000  6.673 
Povzetek
Temelj Evropske energetske politike je strategija o konkurenčni, trajnostni in varni energiji. Glavne strateške usmeritve in cilji energetske politike, ki predstavljajo ključne rešitve za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in zanesljivosti oskrbe z energijo ter trajnostni razvoj so izboljšanje učinkovitosti rabe energije, izkoriščanje obnovljivih virov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V tem kontekstu raziskovalni program obravnava trajnostni razvoj v energetiki in sicer v trikotniku energetika – družbeno gospodarski razvoj – okolje. Program je smiselno razdeljen na tri tematske sklope: (1) Modeliranje kompleksnih energetskih sistemov s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti rabe energije, izkoriščanja obnovljivih virov in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov; (2) Ocene in modeliranje vplivov tehnološko predelanih virov naravne radioaktivnosti kot posledica delovanja energetskih sistemov; (3) Modeliranje terminalov utekočinjenega zemeljskega plina in cestnih predorov – upravljanje – energija – varnost.   Prvi sklop obsega modeliranje kompleksnih sistemov za ocenjevanje vplivov na okolje in izbiro optimalnih energetskih strategij, kar zahteva poenostavljanje zadostne predstavitve podrobnosti, izbiro ključnih opazovanih parametrov in večkriterijsko ocenjevanje procesov oziroma razvojnih strategij na ravni posega v določenem tehnološkem procesu, sektorju ali na nacionalni ravni. Za postavitev energetsko-ekološkega modela bomo uporabljali metode mrežnega planiranja, za ocenjevanje strategij z različnimi intenzivnostmi implementacije ukrepov metode večkriterijskih analiz, pri osnovanju simulacijskih algoritmov različnih modelov pa metodo nevronskih mrež.   Drugi sklop obsega preučevanje radiološkega vpliva tehnološko spremenjenih materialov, ki vsebujejo povišane vrednosti naravnih radionuklidov, na okolje. V okviru raziskovalnega programa bomo izvedli študije osnovne karakterizacije vsebnosti naravnih radionuklidov v odloženih odpadkih s poudarkom na njihovi mobilnosti, frakcionaciji, speciaciji ter radiotoksičnosti. Te rezultate bomo zatem uporabili pri modeliranju ocene radiološkega vpliva na okolje, kar bo podlaga za izboljšave na področju ravnanja z omenjenimi odpadki. Predvideni rezultati bodo prispevali k boljšemu poznavanju prenosa posameznih radionuklidov med posameznimi razdelki obravnavanih ekosistemov.   Tretji sklop obravnava modeliranje varnosti plinskih terminalov in cestnih predorov. Zaradi večjih potreb po energiji prihaja do vse več zahtev za postavitev plinskih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin. Za oceno varnosti oziroma tveganja pri umestitvi plinskega terminala v prostor je potrebno analizirati vplive samega terminala in vseh dejavnosti na okoliško prebivalstvo in okolje. Pomembni členi cestne infrastrukture so predori, ki uporabljajo energijo za prezračevanje, razsvetljavo, signalizacijo, komunikacije itd. Razvijali bomo modele kriterijev sprejemljivosti v povezavi z analizami tveganja pri terminalih in algoritme za otimizacijo porabe energije v cestnih predorih.   Raziskave bodo potekale v povezavi z mednarodnimi (npr. Mednarodna agencija za atomsko energijo), zlasti evropskimi projekti (7. OP, IEE, Obzorje 2020), pri čemer bo poudarek na vzgoji novih znanstvenikov in strokovnjakov z obravnavanih področij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je usmerjen v področje raziskav delovanja zapletenih energetskih in okoljskih sistemov in podsistemov, ki so ob zaostrovanju ekonomskih pogojev in pogojev oskrbe z energetskimi viri ter njihovim vplivom na okolje (podnebne spremembe idr.) v svetu vedno bolj aktualna in sestavni del politik in usmeritev prihodnjega družbenega trajnostnega razvoja. Raziskave bodo potekale v povezavi z mednarodnimi, zlasti evropskimi projekti (sedmi okvirni program, IEE-Intelligent Energy Europe itd.), in novim raziskovalnim programom Obzorje 2020, kjer so postavljene med prednostne naloge varna, čista in učinkovita energija ter podnebni ukrepi. Raziskovalni program Obzorje 2020 podpira podnebne in energetske cilje 20-20-20 z raziskavami glede tehnoloških in gospodarskih vidikov preskrbe z energijo, učinkovitosti, tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in omrežij za prenos energije/električne energije. Raziskave predstavljajo pomemben element v vzpostavljanju stika med raziskovalnimi dosežki in družbenimi odločitvami, kar je ključno za na znanju temelječo družbo prihodnosti. Raziskave, ki jih opravlja programska skupina, so velikega pomena za uporabo znanstvenih dosežkov pri razvoju modelov in programskih orodij za sistemske raziskave v energetiki (celoviti energetski –ekološki sistem), sistemskih algoritmov za določitev rabe energije po ekonomskih sektorjih (industrija, gospodinjstvo, sektor storitve, promet) ter izbiro strategije trajnostnega razvoja na regionalni ravni. Rezultati dosedanjega dela so pokazali pravilnosti raziskovalnih usmeritev, kar potrjujejo že zaključeni in tekoči raziskovalni/aplikativni projekti v okviru raziskovalnih programov EU. Intenzivno vključenost v mednarodne projekte pa pričakujemo tudi v bodoče. Uporaba rezultatov raziskovanja pri pripravi glavnih strateških dokumentov, zmanjševanje rabe in stroškov energije v gospodarstvu in pri ostalih porabnikih ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ima velik pozitiven pomen za razvoj znanosti.   Raziskave bodo pomembno prispevale k nadaljevanju razvoja radioekologije, saj so usmerjene k poglobljenemu poznavanju problematike kroženja, mobilnosti in biodostopnosti radionuklidov v okolju, ki predstavljajo področja, kjer je odprtih veliko problemov in vprašanj in kjer je trenutno poznavanje in razumevanje problematike zelo šibko. Predlagane raziskave bodo pomemben korak k smeri iskanja boljših rešitev ravnanja z odpadki na energetskem področju. Rezultati bodo direktno prispevali k mednarodno koordiniranim programom in projektom, kot sta Mreža odličnosti EU OP7 »Strategija za združeno radioekologijo« – STAR in program Mednarodne agencije za atomsko energijo »Modeliranje in podatki za radiološke ocene vplivov« – MODARIA ter k mednarodnim zbirkam podatkov, ki tvorijo vhodne parametre vrste doznih modelov za primer jedrske ali radiološke nesreče.   Raziskave terminalov z UZP kot energetskih objektov bodo pomembno prispevale k razvoju metodologij za analize varnosti in jasni definiciji kriterijev sprejemljivosti, ki bodo v koristno podporo pri odločanju za umeščanje plinskega terminala v prostor. Raziskave prometne infrastrukture s poudarkom na cestnih predorih bodo prispevale k izboljšanju metodologij preverjanja varnosti v cestnih predorih in zmanjšanju stroškov upravljanja ter k optimizaciji porabe energije, na primer za prezračevanje in zagotavljanje kvalitete zraka.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave na področju energetike so usmerjene v podporo trajnostnemu razvoju Slovenije. Rezultati raziskav bodo omogočali študij energetskega, okoljskega in ekonomskega vpliva različnih scenarijev oskrbe z energijo, uvajanja novih energetsko učinkovitih tehnologij, obnovljivih virov energije in razpršene proizvodnje na posamezno strategijo razvoja. Dosedanji rezultati raziskav so bili uporabljeni pri izdelavi strokovnih osnov za Nacionalni energetski program do leta 2030, Operativni program za zmanjševanje emisij TGP ter za Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost obnovljivih virov energije in soproizvodnjo. Tudi v bodoče bodo rezultati raziskav uporabljeni za izdelavo strokovnih osnov pri ključnih sistemskih rešitvah in strateških ter programskih dokumentih Slovenije na področju energetike in okolja ter izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz že sprejetih ali bodočih direktiv EU. Rezultati raziskav na področju energetske učinkovitosti, uvajanja novih energetsko učinkovitih tehnologij in razpršene proizvodnje v ekonomskih sektorjih bodo omogočili znižanja rabe in stroškov za energijo ter posledično izboljšali konkurenčnost gospodarske družbe. Skupina je aktivno vključena v študije izvedljivosti, energetske preglede in svetovanja na področju priprave programov učinkovite rabe energije za industrijska podjetja in druge končne uporabnike (bolnice, javni zavodi, domovi upokojencev). Rezultati raziskav so usmerjeni tudi na rabo energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, kar bo prispevalo k večjemu prihranku energije in znižanju stroškov za energijo v teh sektorjih. Pozitivni vpliv na zaposlovanje bo rezultat izvedbe ukrepov energetske učinkovitosti, uvajanja novih energetsko učinkovitih tehnologij in izkoriščanja obnovljivih virov energije. Na področju prenosa znanja se bo nadaljevala dosedanja praksa glede organiziranosti seminarjev in delavnic za posamezne energetsko učinkovite tehnologije in ukrepe. Na področju izobraževanja se bo nadaljeval program izobraževanja energetskih menedžerjev iz gospodarstva in storitvenega sektorja, ki se je začel že leta 2008.   Predlagane raziskave bodo imele velik vpliv na bodoč družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije saj je trajnostni razvoj in v okviru tega skrb za okolje eden od ključev konkurenčne, uspešne in vzdržne družbe. Predlagane raziskave bodo tako omogočile Sloveniji konkurenčno prednost saj bo lahko kvalitetneje upravljala s svojimi viri. Obenem bo predlagani raziskovalni progam omogočil vzdrževanje in razvoj v svetovnem merilu vrhunsko izobraženega kadra na področju radioekologije in energetike.   Obstajajo številni idejni projekti za terminale UZP v sosednjih državah in v Sloveniji. EU Komisija zagovarja izgradnjo plinskih terminalov na Jadranu v smislu neodvisnosti in raznolikosti oskrbe z energijo. Raziskave plinskih terminalov služijo v podporo neodvisnemu odločanju ob raznolikih vplivih na okolje med normalnim delovanjem in v primeru nesreč. Večina prebivalcev Slovenije dnevno uporablja cestno omrežje, katerega sestavni del so, zaradi razgibanega reliefa, tudi cestni predori. S tem se izpostavljajo povečanemu tveganju pri vsakodnevnih migracijah. Podobno je tveganju izpostavljeno blago, ki se prevaža. Raziskave bodo doprinesle k boljšemu razumevanju razmer v predorih, usposobljenosti operaterjev in dvigu ravni varnosti v cestnih predorih ob sprejemljivem vplivu na okolje in optimalnih stroških.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno