Paleontologija in sedimentarna geologija

Namen programa je nadaljevati dosedanje raziskave biokronologije, evolucije, paleoekologije in paleobiogeografije izbranih skupin fosilov. Ker je razprostranjenost vseh fosilnih taksonov vezana na določen čas in prostor - to je na omejeno obdobje v geološki zgodovini in na specifično okolje, v katerem so organizmi živeli - so nujen sestavni del programa tudi detajlne stratigrafske, sedimentološke, mineraloške in geokemične raziskave. S kombinacijo vseh raziskav bomo rekonstruirali sedimentarno evolucijo in paleogeografski položaj proučevanih sedimentacijskih prostorov. Glavne teme raziskav v naslednjih petih letih so: 1. Jursko-kredna sedimentarna evolucija Julijskega pokrova in primerjava s sosednjimi bazeni v Sloveniji in Italiji; primerjava med evolucijo južnega kontinentalnega roba Tetide v divergentnem (jura) in konvergentnem režimu (kreda). 2. Katalog in conacija pliensbachijskih, toarcijskih in aalenijskih radiolarijev; detekcija radiolarijskih favnističnih obratov ("faunal turnover"), korelacija z istočasnimi obrati pri drugih fosilnih skupinah in z globalnimi paleooceanografskimi spremembami. 3. Mezozojska sedimentarna evolucija bazena Hawasina v Omanu. 4. Sistematika, tafonomija in paleobiogeografija zgornjekrednih vretenčarskih združb - nahajališči pri Kozini in Stranicah in njun pomen za paleogeografske rekonstrukcije zahodne Tetide v zgornji kredi. 5. Miocenske diatomeje in silikoflagelati Slovenije; paleoekološka evolucija miocenskih bazenov v Sloveniji; paleogeografska rekonstrukcija širšega prostora Centralne Paratetide. 6. Terciarni sesalci Slovenije - sistematika, paleobiologija in paleoekologija. 7. Jamski medved iz slovenskih najdišč - paleobiologija in populacijska dinamika.

Raziskave so prinesle nova znanstvena spoznanja o biologiji, ekologiji in evoluciji obravnavanih skupin fosilov (kremeničnih alg, radiolarijev, moluskov, ehinodermov, dinozavrov in sesalcev) ter o procesih sedimentacije v različnih okoljih. Rezultati so pomembni tudi v faktografskem smislu, saj smo pridobili ogromno paleontoloških in stratigrafskih podatkov na območjih, ki so bila do sedaj slabo raziskana. Ti rezultati bodo pomembno prispevali k izdelavi globalnih paleogeografskih rekonstrukcij za mezozoik in kenozoik in bodo uporabni pri nadaljnjem temeljnem raziskovanju na področju geologije. Posredno bodo naši rezultati prispevali k razvoju drugih, npr. okoljskih znanosti.

Pomemben dosežek programa je promocija slovenske naravne dediščine. Rezultati so podlaga za evalvacijo geoloških objektov s stališča ohranjanja, varovanja in možne uporabe v učne namene. Najlepše ohranjeni fosili so bili predstavljeni na razstavah v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Med raziskave, usmerjene izključno v raziskovanje naravne dediščine, sodijo aplikativni projekti paleontološke, stratigrafske in sedimentološke spremljave na gradbiščih avtocest, ki jih financira gospodarstvo. Raziskave provenience materialov v arheoloških najdiščih prispevajo k boljšemu razumevanju kulturne dediščine. Potencialni ekonomski pomen naših raziskav je v uporabnosti rezultatov pri raziskavah in izkoriščanju nemineralnih surovin in pri geološkem kartiranju. Del naših raziskav je direktno usmerjen v študij onesnaženja tal, kar pripomore k izbiri ukrepov za varovanje okolja in zdravja. Štirje raziskovalci v skupini so učitelji na univerzah. Predavajo pri 16 predmetih na dodiplomskem študiju (seznam najpomembnejših predmetov je v točki 17) in so nosilci 10 predmetov na podiplomskem študiju, s čimer poskrbijo za takojšen prenos raziskovalnih rezultatov v študijski program. So tudi mentorji pri diplomah in doktoratih in tako skrbijo za vzgojo kadrov. Pri vseh raziskavah sodelujemo z raziskovalci iz tujine, kar gotovo pomeni, da prispevamo k mednarodni prepoznavnosti naše institucije in države.