Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Paleontologija in sedimentarna geologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P006  Naravoslovno-matematične vede  Paleontologija 
Ključne besede
Paleontologija, stratigrafija, sedimentologija; diatomeje, silikoflagelati, radiolariji, moluski, ehinodermi, vretenčarji; mezozoik, kenozoik; karbonati, klastiti.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17351  Kata Cvetko-Barić    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
2.  25794  dr. Alenka Eva Črne  Geologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  40 
3.  11325  dr. Irena Debeljak  Naravoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  98 
4.  05794  dr. Špela Goričan  Geologija  Vodja projekta/programa  2004 - 2008  274 
5.  08392  dr. Aleksander Horvat  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  181 
6.  08229  dr. Vasja Mikuž  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  353 
7.  00762  dr. Vida Pohar  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  147 
8.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2004  384 
9.  01384  dr. Nina Zupančič  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  303 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.600 
Povzetek
Namen programa je nadaljevati dosedanje raziskave biokronologije, evolucije, paleoekologije in paleobiogeografije izbranih skupin fosilov. Ker je razprostranjenost vseh fosilnih taksonov vezana na določen čas in prostor - to je na omejeno obdobje v geološki zgodovini in na specifično okolje, v katerem so organizmi živeli - so nujen sestavni del programa tudi detajlne stratigrafske, sedimentološke, mineraloške in geokemične raziskave. S kombinacijo vseh raziskav bomo rekonstruirali sedimentarno evolucijo in paleogeografski položaj proučevanih sedimentacijskih prostorov. Glavne teme raziskav v naslednjih petih letih so: 1. Jursko-kredna sedimentarna evolucija Julijskega pokrova in primerjava s sosednjimi bazeni v Sloveniji in Italiji; primerjava med evolucijo južnega kontinentalnega roba Tetide v divergentnem (jura) in konvergentnem režimu (kreda). 2. Katalog in conacija pliensbachijskih, toarcijskih in aalenijskih radiolarijev; detekcija radiolarijskih favnističnih obratov ("faunal turnover"), korelacija z istočasnimi obrati pri drugih fosilnih skupinah in z globalnimi paleooceanografskimi spremembami. 3. Mezozojska sedimentarna evolucija bazena Hawasina v Omanu. 4. Sistematika, tafonomija in paleobiogeografija zgornjekrednih vretenčarskih združb - nahajališči pri Kozini in Stranicah in njun pomen za paleogeografske rekonstrukcije zahodne Tetide v zgornji kredi. 5. Miocenske diatomeje in silikoflagelati Slovenije; paleoekološka evolucija miocenskih bazenov v Sloveniji; paleogeografska rekonstrukcija širšega prostora Centralne Paratetide. 6. Terciarni sesalci Slovenije - sistematika, paleobiologija in paleoekologija. 7. Jamski medved iz slovenskih najdišč - paleobiologija in populacijska dinamika.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so prinesle nova znanstvena spoznanja o biologiji, ekologiji in evoluciji obravnavanih skupin fosilov (kremeničnih alg, radiolarijev, moluskov, ehinodermov, dinozavrov in sesalcev) ter o procesih sedimentacije v različnih okoljih. Rezultati so pomembni tudi v faktografskem smislu, saj smo pridobili ogromno paleontoloških in stratigrafskih podatkov na območjih, ki so bila do sedaj slabo raziskana. Ti rezultati bodo pomembno prispevali k izdelavi globalnih paleogeografskih rekonstrukcij za mezozoik in kenozoik in bodo uporabni pri nadaljnjem temeljnem raziskovanju na področju geologije. Posredno bodo naši rezultati prispevali k razvoju drugih, npr. okoljskih znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomemben dosežek programa je promocija slovenske naravne dediščine. Rezultati so podlaga za evalvacijo geoloških objektov s stališča ohranjanja, varovanja in možne uporabe v učne namene. Najlepše ohranjeni fosili so bili predstavljeni na razstavah v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Med raziskave, usmerjene izključno v raziskovanje naravne dediščine, sodijo aplikativni projekti paleontološke, stratigrafske in sedimentološke spremljave na gradbiščih avtocest, ki jih financira gospodarstvo. Raziskave provenience materialov v arheoloških najdiščih prispevajo k boljšemu razumevanju kulturne dediščine. Potencialni ekonomski pomen naših raziskav je v uporabnosti rezultatov pri raziskavah in izkoriščanju nemineralnih surovin in pri geološkem kartiranju. Del naših raziskav je direktno usmerjen v študij onesnaženja tal, kar pripomore k izbiri ukrepov za varovanje okolja in zdravja. Štirje raziskovalci v skupini so učitelji na univerzah. Predavajo pri 16 predmetih na dodiplomskem študiju (seznam najpomembnejših predmetov je v točki 17) in so nosilci 10 predmetov na podiplomskem študiju, s čimer poskrbijo za takojšen prenos raziskovalnih rezultatov v študijski program. So tudi mentorji pri diplomah in doktoratih in tako skrbijo za vzgojo kadrov. Pri vseh raziskavah sodelujemo z raziskovalci iz tujine, kar gotovo pomeni, da prispevamo k mednarodni prepoznavnosti naše institucije in države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno