Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
Tehnologije znanja, rudarjenje podatkov, podpora odločanju, upravljanje znanja, jezikovne tehnologije, umetna inteligenca, strojno učenje
Raziskovalci (21)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
02749 |
dr. Marko Bohanec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
639 |
2. |
08952 |
dr. Damjan Bojadžiev |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
78 |
3. |
22278 |
dr. Janez Brank |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2006 |
95 |
4. |
05806 |
dr. Bojan Cestnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
196 |
5. |
15660 |
dr. Marko Debeljak |
Biologija |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
313 |
6. |
16415 |
dr. Damjan Demšar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
46 |
7. |
11130 |
dr. Sašo Džeroski |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.204 |
8. |
05023 |
dr. Tomaž Erjavec |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
636 |
9. |
28015 |
dr. Blaž Fortuna |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
152 |
10. |
26475 |
dr. Valentin Gjorgjioski |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
15 |
11. |
17137 |
Marko Grobelnik |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
439 |
12. |
20243 |
dr. Branko Kavšek |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2004 |
134 |
13. |
08949 |
dr. Nada Lavrač |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2004 - 2008 |
867 |
14. |
12570 |
dr. Dunja Mladenić |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
662 |
15. |
03323 |
dr. Igor Mozetič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
184 |
16. |
26464 |
mag. Joel Plisson |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2006 |
13 |
17. |
29539 |
dr. Vid Podpečan |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
103 |
18. |
16302 |
dr. Ljupčo Todorovski |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
443 |
19. |
04586 |
dr. Tanja Urbančič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
290 |
20. |
22279 |
dr. Bernard Ženko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
172 |
21. |
23582 |
dr. Martin Žnidaršič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
165 |
Organizacije (2)
Povzetek
Prepad med količino podatkov dostopnih v digitalni obliki in našo sposobnostjo analize teh podatkov se veča na vseh področjih človeške dejavnosti. Ti podatki lahko imajo različne oblike, od dobro urejenih, kot so relacijske podatkovne baze, do prostega besedila, shranjenega na različnih medijih v različnih jezikih. Bolj zahtevno je postalo tudi sprejemanje odločitev, tako zaradi povečane količine informacij, kot zaradi povečanja števila možnosti, ki so na voljo v odločitvenih situacijah. Raziskovalni program "Tehnologije znanja" bo izvajal temeljne in aplikativne raziskave na področjih inteligentne analize podatkov, podpore odločanju, upravljanju z znanjem ter jezikovnih tehnologij, ki so ključna področja za razvoj bodoče na znanju temelječe družbe. Raziskovalni program bo spodbujal napredek na naštetih raziskovalnih področjih, tako skozi razvoj novih metod, tehnik in orodij, kot z njihovo aplikacijo na pomembne praktične probleme. Aplikacije inteligentne analize podatkov in podpore odločanju bodo vključevale ekološko modeliranje, reševanje problemov v medicini in zdravstvu, ekonomiji in marketingu. Raziskave upravljanja z znanjem se bodo osredotočile na upravljanje z virtualnimi oranizacijami, s poudarkom na odnosu med sodelujočimi podjetji in raziskovalnimi institucijami. Pri jezikovnih tehnologijah bodo glavni cilji razvoj orodij in modelov za procesiranje slovenskega in drugih jezikov, izdelava slovenskih in večjezičnih korpusov, podpora prevajanju, poučevanju jezika in slovaropisju ter izdelava digitalnih arhivov in kompleksnih digitalnih izdaj. S temeljnimi in aplikativnimi raziskavami bo tako program tehnologij znanja prispeval k napredku informacijske družbe in njenih dejavnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen programa je v doseganju znanstvene odličnosti, sooblikovanju novih svetovnih znanstvenih trendov ter vpetosti raziskav v mednarodne znanstvene projekte. S tem smo pomembno prispevali k svetovni zakladnici znanj, k nadaljnji uveljavitvi slovenske znanosti v evropskem in svetovnem merilu, k prenosu znanstvenih dosežkov v prakso ter k podiplomskem in strokovnem izobraževanju v slovenskem in evropskem prostoru. Področja inteligentne analize strukturiranih podatkov (tabelarični, relacijski), analize večpredstavnih podatkov (teksta, slik, spleta) in semantičnega spleta doživljajo v svetu izjemen razmah predvsem zaradi dostopnosti podatkov po eni, in potreb industrije in vladnih inštitucij po obvladovanju kompleksnih situacij po drugi strani. Pomembnost tovrstnih znanj in tehnologij je še toliko večja, ker služijo kot infrastruktura drugim tehnologijam, kot so ekologija in varstvo okolja, bioinformatika, medicina, ekonomija in jezikoslovje. Odsek za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« je že vrsto let v samem evropskem in svetovnem vrhu na področju tovrstnih analiz, kar potrjujejo vključenost v številne mednarodne projekte (28 EU projektov v letih 2004-2008, koordinacija EU projekta IQ in pretekle koordinacije EU projektov SolEuNet, ILPNet in ILPNet2), publikacije v prestižnih znanstvenih revijah (Journal of Machine Learning Research, Machine Learning Journal, ...) in na prestižnih mednarodnih konferencah (ECML, IDA, ICDM, ILP, DS, ...), organizacija delavnic, seminarjev in poletnih šol, tutorialov na mednarodnih konferencah, vključenost v uredniške odbore znanstvenih revij (MLJ, DAMI, ACM TKDD, AIM, AAI, JMLR, AI Com, IJCL, JLRE, EcoMod, EcoInf), programske odbore konferenc (ICML, ECML/PKDD, ICDM, ILP, KDD, IDA, ACL), vabljena predavanja, povabila na ugledne mednarodne znanstvene (Stanford, MIT, Tokyo Institute of Technology, ...) in komercialne institucije (Microsoft Research Cambridge, British Telecom, New York Times), organizacija in vodenje programskih odborov delavnic in konferenc (ACAI 2005, DS 2006, ESWC 2006, IDA 2007, ILP 2008). Ključno smo prispevali k razvoju novih znanstvenih področij, predvsem induktivnega logičnega programiranja, induktivnih podatkovnih baz, odkrivanja enačb in rudarjenja tekstovnih podatkov. Prispevali smo k povezavi med področji odkrivanja znanja, semantičnega spleta in analize socialnih omrežij. Na področju jezikovnih tehnologij smo znani predvsem po uporabi metod strojnega učenja nad jezikovnimi podatki in po razvoju standardiziranih metod označevanja jezikovnih podatkov. Na področju podpore odločanja sodimo pri večparametrskem odločanju v svetovni vrh.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen raziskovalnega programa pri razvoju Slovenije je dvojen. 1. Neposreden pomen in vloga programa se udejanja v osnovnih raziskavah, ki prispevajo k splošnemu napredku znanja na področju informacijskih tehnologij. Raziskovalni program zagotavlja aktivno vključevanje raziskovalcev v domače in mednarodne znanstvene tokove (npr. sodelovanje v EU projektih), kar je nujen pogoj za razvoj informacijske in na znanju temelječe družbe. Pri tem je pomembno poudariti odličnost raziskovalcev programske skupine in njihove mednarodno odmevne dosežke v mednarodnih in domačih projektih. Med njih sodi avtorstvo člankov, poglavij knjig in znanstvenih monografij, uredništvo knjig in posebnih številk znanstvenih revij ter zbornikov mednarodnih konferenc ter koordinacija evropskih projektov. 2. Drugi vloga programa je posredna in se izraža v pomenu, ki ga imajo visoko razvite informacijske tehnologije kot osnova za razvoj in podporo drugih področij znanja za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj. Naši rezultati so še posebej pomembni za Slovenijo na naslednjih področjih. (a) Metode za inteligentno analizo podatkov smo uporabili na vrsti praktičnih problemov s področja znanosti o okolju oz. upravljanja z okoljem, npr. modeliranje habitata gozdnih živali v Sloveniji, rasti alg v vodnih ekosistemih, itd. Prispevki se nanašajo na biokemični inženiring, medicinsko informatiko in racionalizacijo zdravstva, farmakologijo, epidemiologijo in preprečevanje poklicnih bolezni v industriji, odkrivanje rizičnih skupin pacientov in na odkrivanje povezave med genskimi informacijami in kliničnimi simptomi. (b) Prispevki programa so pomembni tudi za družbeni razvoj in razvoj storitev. Naš sistem za podporo večparametrskega odločanja smo uporabili v vrsti aplikacij na področju izobraževanja, zdravstva ter vrednotenja investicij in projektov, kar omogoča večjo transparentnost delovanja javnih zavodov in javne uprave. (c) Pomen programa za kulturni razvoj Slovenije se navezuje na dejstvo, da je kulturna identiteta Slovencev že od nekdaj tesno povezana z jezikom. Delo na področju jezikovnih tehnologij poteka v sodelovanju s komplementarnimi slovenskimi institucijami: FF, FDV, ZRC SAZU, NUK, DZS, Amebis in Alpineon. Naše delo je uporabno pri poučevanju slovenskega jezika, slovaropisju, in strojno podprtem prevajanju, v teku pa je tudi več projektov za razvoj strojnega prevajanja. (d) Pomen za tehnološki razvoj je povezan s prehodom slovenskega gospodarstva v inovacijsko družbo; strateška usmeritev uspešnih gospodarskih družb je izdelava proizvodov in storitev, pri katerih je dodana vrednost največja. Za tehnološki razvoj velja, da je vpliv metod in tehnik, ki jih razvijamo pod okriljem programa Tehnologije znanja, izrazito stimulativen. S pomočjo tehnologij za obdelavo in analizo velikih količin podatkov in semantičnega spleta prispevamo k razvoju lastnih vrhunskih informacijskih tehnologij, ki jih lahko uporabljamo za razvoj storitev z visoko dodano vrednostjo, ki so uporabne v aplikacijah za slovenske in tuje naročnike. Raziskovalni program ima močno povezovalno komponento, tako med raziskovalnimi skupinami, kot tudi z gospodarstvom. Sodelavci programa smo aktivni v prenosu znanja preko aplikativnih projektov in seminarjev organiziranih v sodelovanju s Centrom za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij IJS. Sodelujemo v izobraževalnih aktivnostih Univerze v Ljubljani in Mariboru, Univerze v Novi Gorici in vrste tujih univerz ter pri oblikovanju in izvajanju študijskega programa Novi mediji in e-znanost na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Velja omeniti tudi tedenski Solomonov seminar, ki je namenjen izboljšanju splošne ravni izobraževanja na področju informacijskih tehnologij. Pomemben korak k realizaciji izobraževanja na daljavo je tudi naše spletišče Videolectures.net na katerem je na voljo že preko 4000 videoposnetkov predavanj s cele vrste znanstvenih dogodkov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si