Projekti / Programi
Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T000 |
Tehnološke vede |
|
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
proizvodni menedžment, načrtovanje in simulacije proizvodnje, menedžment industrijskih grozdov, menedžment razvoja izdelka, študij dela, strateški menedžment proizvodnje, projektni menedžment, meroslovje, celovito obvladovanje kakovosti, nadzor procesov, avtomatizacija, robotizacija
Raziskovalci (20)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
06673 |
dr. Bojan Ačko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
686 |
2. |
02812 |
dr. Andro Alujevič |
Mehanika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
389 |
3. |
06674 |
dr. Borut Buchmeister |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
882 |
4. |
09449 |
dr. Marjan Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
415 |
5. |
19082 |
dr. Tatjana Fulder |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2006 |
54 |
6. |
15680 |
dr. Andrej Godina |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
120 |
7. |
09824 |
dr. Darko Golob |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2008 |
174 |
8. |
08065 |
dr. Anton Hauc |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
617 |
9. |
27829 |
dr. Tomaž Kostanjevec |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2007 - 2008 |
42 |
10. |
04038 |
dr. Igor Kovač |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 |
171 |
11. |
11937 |
dr. Marjan Leber |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
514 |
12. |
17114 |
Miran Milfelner |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
27 |
13. |
20230 |
dr. Iztok Palčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
586 |
14. |
15701 |
dr. Krsto Pandža |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
106 |
15. |
23462 |
dr. Petja Pižmoht |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
45 |
16. |
03030 |
dr. Andrej Polajnar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2004 - 2008 |
1.217 |
17. |
07931 |
dr. Branko Semolič |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2004 |
472 |
18. |
28425 |
dr. Tadej Tasič |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
53 |
19. |
17111 |
dr. Nataša Vujica Herzog |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
229 |
20. |
05541 |
Jakob Žiljcov |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
24 |
Organizacije (2)
Povzetek
Teoretično izhodišče multidisciplinarno usmerjenega raziskovalnega programa je razvoj znanja, potrebnega za holistično razumevanje vloge proizvodnje v industrijskih podjetjih. Sodobni znanstveni trendi preučevanja vpliva proizvodnje na konkurenčnost podjetij zahtevajo povezovanje tehničnih in organizacijskih znanstvenih področij. V ta namen bo uresničitev zastavljenega cilja realiziralizirana z združevanjem raziskovalnih vsebin industrijskega inženiringa, meroslovja, nadgrajenega z menedžmentom kakovosti ter proizvodnega in inženirskega menedžmenta.
Raziskovanje na področju industrijskega inženiringa je usmerjeno v razvoj kvantitativnih modelov za načrtovanje in vodenje proizvodnje. Na področju meroslovja so raziskave usmerjene predvsem v kakovostni dvig etalonske baze in v njeno mednarodno primerljivost. Eden od poglavitnih ciljev teh raziskav je tudi uvajanje nanometrologije s pomočjo video pozicionirnih sistemov in laserske interferimetrije. Cilj raziskovalne vsebine na področju proizvodnega in industrijskega menedžmenta je preučevanje vpliva proizvodnih sposobnosti in ključnih tehnologij na konkurenčne sposobnosti proizvodnih podjetij in industrijskih grozdov.
Realizacija zastavljenih ciljev poteka skladno z napovedjo.V obdobju 2004-2005 je bil za potrebe industrijskega inženiringa razvit hevristični model orodja za podporo odločanju pri usmerjanju razvoja sposobnosti v organizacijskih sistemih. Izvedene so bile tudi številne raziskave na področju meroslovja kot tudi proizvodnega in industrijskega menedžmenta (Manufacturing Visions, CREATE projekt, mednarodna raziskava Inovativnost v proizvodni dejavnosti, raziskava Strateške krize v podjetjih in organizacijah, anketna raziskava o uspešnosti prenove poslovnih procesov in akcijska raziskava industrijskih grozdov).
Rezultati raziskav so delno že objavljeni, nekateri pa še bodo v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva JCR (International journal of advanced manufactoring technologies, Journal of mechanical engineering, International journal of production research).
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodni menedžment Raziskovalne aktivnosti v okviru prijavljenega raziskovalnega programa so usmerjene k doseganju mednarodno primerljivih znanstveno raziskovalnih rezultatov. V znanosti se procesu specializacije znanj, pridruži proces integracije znanj. Proizvodni menedžment, kot podpodpodročje tehnične discipline se je v evolucijskem razvoju vedno bolj stapljal z menedžmentom. Proizvodni menedžment je zato mogoče identificirati kot področje, ki je nastalo s prepletanjem tehniških in organizacijskih ved. Integracija je nastala zaradi potrebe po razumevanju pojavov, ki nastajajo v razvojno in tehnološko intenzivnih proizvodnih podjetjih. V prihodnosti pričakujemo še močnejše prepletanje tehniških in organizacijskih znanj, saj se morajo inženirji zavedati pravega pomena inovacije – razvito idejo pretvoriti v komercialni posel. Obstaja večje število znanstvenih revij, ki integrirajo inženirsko-tehnična in organizacijska znanja in usmerjajo raziskovalno dejavnost raziskovalnega programa: Journal of Operations Management, International Journal of Operations & Production Management, Journal of Engineering and Technology Management, Journal of Product Innovation Management, Technovation in International Journal of Project Management. Obstoj naštetih znanstvenih revij dokazuje, da proizvodni menedžment predstavlja relevantno znanstveno področje, z lastnim konceptualnim znanjem in lastno znanstveno identiteto. Na področju projektnega menedžmenta bo glavni prispevek v tem, da se njegov razvoj prilagodi vrstam projektov in vsem relevatnim projektnim okoljem, upoštevajo nastanki, zagoni izvajanja in zaključevanje projektov ob hkratnem obvladovanju sprememb in rizikov ter aktualnih vplivov strateškega okolja, da se prilagodi vse kompleksnejšim proizvodnjam projektov ne samo v podjetjih, ampak tudi na nacionalno pomembnih področjih tako, da se upoštevajo strateške in druge usmeritve nacionalnega razvoja. Ustvarjanje in posredovanje novih znanj s področja delovanja skupine bo imelo največji pomen za nadaljnji razvoj znanosti, kar pa se bo apliciralo predvsem v okviru zagotavljanja učinkovitosti in s tem večje konkurenčnosti malih in srednjih proizvodnih podjetij v aktualnem poslovnem okolju. Na prevladujočem tehniškem področju (glede vsebine raziskav) ima raznolikost (pluralizem) drugačen značaj kot v humanistiki ali v družboslovju, ker temelj predstavitve in analize niso individualna spoznanja, ampak empirično ali matematično dokazljiva dejstva. Posebna odlika programske skupine je izdajanje mednarodne znanstvene revije International Journal of Simulation Modelling, katere urednik je naš član. Izsledki raziskav naše skupine so že bili predstavljeni javnosti v znanstvenih revijah, pa tudi v znanstvenih monografijah, v prihodnosti glede na predvidene vsebine pričakujemo izraziti porast. Dimenzionalna metrologija Kalibracije laserske frekvence s pomočjo primarnega etalona v svetu sicer niso novost, so pa v domeni vrhunskih nacionalnih meroslovnih laboratorijev in le-ti pri omenjenih meritvah zaznavajo še vrsto neobvladanih vplivnih faktorjev. V Sloveniji predstavlja to področje znanstvenih raziskav povsem neobvladan segment, zato je pričakovan znanstven prispevek izjemno velik. Omogočil bo enakovredno meroslovno komunikacijo na primarnem nivoju v svetovnem meroslovnem prostoru, domačim uporabnikom laserskih meritev pa novo bazo znanja za obvladovanje merilne negotovosti in širjenje laserskih aplikacij na nova področja meritev. Pri integraciji laserskega interferometra in koordinatne merilne naprave v nov merilni sistem za kalibracije bo znanstven prispevek predvsem v tvorjenju novih matematičnih modelov za vrednotenje merilne negotovosti, ki pri nas še niso poznani, pa tudi v izdelavi algoritmov za sočasno zajemanje rezultatov v realnem času. Nova znanstvena spoznanja na osnovi obsežnega eksperimentalnega dela bodo omogočala širitev uporabnosti laserskih interferometrov in koordinatnih merilnih naprav.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je edina v Sloveniji, ki združuje tehnično-tehnološka znanja v proizvodnem strojništvu z znanji s področja menedžmenta (proizvodnje), torej združuje strojno-tehnološka in poslovno-organizacijska znanja. Pri tem se navezuje na strateški in predvsem projektni management pri izvajanju strategij in projektov, ne samo povezanih s proizvodnjo, temveč širše s celovitim strateškim načrtovanjem v podjetjih in širšem okolju. Skupina tako opravlja edinstveno povezovalno, interdisciplinarno vlogo z izrazitim prispevkom k boljši konkurenčnosti proizvodnih podjetij, izkoriščanju poslovnih priložnosti ter trajnostnega razvoja Slovenije. Pomena raziskovalne skupine se zavedajo v slovenskih podjetjih in evropskih raziskovalnih ustanovah, s katerimi skupina uspešno sodeluje. Vključenost raziskovalcev z različnim strokovnim profilom je pogoj za optimalno izrabo možnosti sodobnih analitičnih in raziskovalnih metod ter vsebinsko interpretacijo raziskovalnih dognanj. Koncepti, ki bodo razviti v raziskovalnem programu, bodo ob teoretični ustreznosti (na osnovi raziskav v realnem poslovnem okolju) usmerjeni k aplikativnemu reševanju problemov v proizvodnih podjetjih. Tako bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti podjetij in prispevali h gradnji inovativnega, učinkovitega in na znanju temelječega gospodarstva z dolgoročno stabilno rastjo. Konkurenčnost slovenskih proizvodnih podjetij je v veliki meri odvisna od njihovih sposobnosti za integracijo naprednih proizvodnih tehnologij in upravljanje tehnološke baze in informacijskih tokov in pa predvsem uspešnega izvajanja investicijskih projektov zagotavljanja proizvodnje. Rezultati raziskav bodo pripomogli k razvoju znanja, ki bo omogočalo prenos razvojnih in tehnoloških dosežkov v konkurenčne prednosti in izkoriščanje poslovnih priložnosti. Tu se vidi vloga projektnega menedžmenta, saj postaja projektno izvajanje strategij v obliki učinkovite proizvodnje projektov nujnost v podjetjih in ostalih sferah, kar je ključnega pomena za črpanje evropskih sredstev, pripravo in izvedbo nacionalno pomembnih projektov, ki so zapisani tudi v nacionalni strategiji do leta 2023. Posebej je potrebno poudariti, da je prijavljen raziskovalni program temelj za razvoj interdisciplinarnega do- in podiplomskega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo, ki ga v prenovljeni obliki po Bolonjskem sistemu izvajata Fakulteta za strojništvo in Ekonomsko-poslovna fakulteta. Na področju meroslovja bodo rezultati raziskav – predvsem novi etaloni ter kalibracijske metode in postopki omogočili dvig mednarodne primerljivosti kalibracijskih rezultatov zelo pomembnih etalonov (posebej moramo izpostaviti primarni etalon, ki ga do sedaj še ni bilo) in merilnih sistemov, kar bo omogočilo boljšo intergracijo slovenskega meroslovnega sistema v mednarodno meroslovno infrastrukturo. S povečanjem ugleda slovenskega meroslovja se seveda tudi slovenski industriji omogoči lažje mednarodno trgovanje predvsem na področju ugotavljanja skladnosti izdelkov. Širjenje in izboljšava etalonske baze bosta imeli za posledico izboljšanje industrijskih zmožnosti na področju geometrijsko zahtevnih proizvodov. Predvsem pomembno je to za naraščajoče število slovenskih dobaviteljev svetovni avtomobilski industriji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si