Projekti / Programi
Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja
01. januar 2013
- 31. december 2017
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Raziskovalci (14)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
06673 |
dr. Bojan Ačko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2013 - 2017 |
723 |
2. |
08174 |
dr. Majda Bastič |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2013 |
328 |
3. |
06674 |
dr. Borut Buchmeister |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
901 |
4. |
12668 |
dr. Lucija Črepinšek Lipuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
105 |
5. |
15680 |
dr. Andrej Godina |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
120 |
6. |
24408 |
dr. Rok Klobučar |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
76 |
7. |
11937 |
dr. Marjan Leber |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
514 |
8. |
17114 |
Miran Milfelner |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
27 |
9. |
39211 |
dr. Robert Ojsteršek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2016 - 2017 |
144 |
10. |
20230 |
dr. Iztok Palčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
640 |
11. |
08485 |
dr. Boris Sluban |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
111 |
12. |
20387 |
dr. Igor Vrečko |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
366 |
13. |
17111 |
dr. Nataša Vujica Herzog |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2017 |
244 |
14. |
05541 |
Jakob Žiljcov |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2013 |
24 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja je edini v Sloveniji, ki združuje tehnično-tehnološka znanja v proizvodnem strojništvu z znanji s področja menedžmenta (proizvodnje), torej združuje strojno-tehnološka in poslovno-organizacijska znanja. Zaradi tega ostaja s svojimi vsebinami in rezultati za slovensko gospodarstvo izjemno pomemben program. Področje proizvodnega oziroma inženirskega menedžmenta kot izrazito interdisciplinarno področje je ključnega pomena za dvig inovativnosti v naših podjetjih, saj se ukvarja z razvojem novih izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, organizacijskimi in tehniškimi inovacijami ter menedžmentom proizvodnje. Slovenska podjetja imajo ogromno rezerv pri organizaciji svojih tehniških in poslovnih procesov; znanja, ki jih bodo pridobila, pa bodo neposredno dvignila dodano vrednost njihovih izdelkov. Raziskovanje na interdisciplinarnih področjih, kjer prihaja do prekrivanja vsebin tehničnih in organizacijskih ved, omogoča večjo fleksibilnost pri prilagajanju spremembam v poslovnem okolju, zagotavlja celovito razumevanje delovanja proizvodnih sistemov, tako s statičnega kot dinamičnega vidika, in doseganje konkurenčne prednosti proizvodnih in tehnično usmerjenih storitvenih podjetij. Projektni menedžment postaja vodilno menedžersko orodje v podjetjih in drugih organizacijah. Le z dobro planiranimi in izvedenimi projekti lahko dvigamo konkurenčnost podjetij in celotnega gospodarstva, hkrati pa izvajamo strategije in črpamo denar iz evropskih skladov. V času prehoda v svet nanotehnologij pa postaja tudi področje meroslovja in kakovosti eno izmed ključnih področij pri razvoju novih izdelkov in tehnologij. Cilji raziskovalnega programa so usklajeni z zahtevami mednarodnih, evropskih in nacionalnih standardov za vodenje kakovosti (npr. splošni standard ISO 9001, panožni standardi kot so ISO TS 16949 za avtomobilsko industrijo in EN 9100 za letalsko industrijo ter standardi za delovanje sistema ugotavljanja skladnosti serije ISO/IEC 17000), ki zahtevajo od podjetij usklajenost osnovnih (proizvodnih, storitvenih), vodstvenih in podpornih procesov. Področji menedžmenta proizvodnje in meroslovja smo povezali v enotno celoto zato, da smo sposobni celovito obvladovati prav povezavo med vodstvenimi in proizvodnimi procesi, ki jih je potrebno neprestano meriti in izboljševati. Za meritve procesov vsi navedeni standardi kakovosti zahtevajo urejeno meroslovno infrastrukturo, ki smo jo znotraj programske skupine sposobni vzdrževati in razvijati na vrhunski svetovno primerljivi ravni. Zraven aplikativnega dela so vsebine v raziskovalnem programu primerne za raziskave pojavov na omenjenih področjih ter tako omogočajo znanstveno delo, ki ga je moč objavljati v mednarodnih revijah in drugih znanstvenih publikacijah. Rezultati naših raziskav tako prispevajo k večanju zakladnice znanja v Sloveniji in na mednarodnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodni menedžment
Raziskovalne aktivnosti v okviru prijavljenega raziskovalnega programa so usmerjene k doseganju mednarodno primerljivih znanstveno raziskovalnih rezultatov in prispevajo k prilagajanju znanstveno-raziskovalnih trendov v smeri zagotavljanja večje celovitosti - sistemskosti v raziskavah. V znanosti se ob potrebni specializaciji znanj, vse bolj kaže nujnost celovite obravnave izzivov in torej potreba po integraciji različnih znanj - specializacij. Proizvodni menedžment, kot podpodpodročje tehnične discipline, se je v evolucijskem razvoju vedno bolj stapljal z menedžmentom. Proizvodni menedžment je zato mogoče identificirati kot področje, ki je nastalo s prepletanjem tehniških in organizacijskih ved. Integracija je nastala zaradi potrebe po razumevanju pojavov, ki nastajajo v razvojno in tehnološko intenzivnih proizvodnih podjetjih. V prihodnosti bo potreba po prepletanju tehniških in organizacijskih znanj še močnejša, saj se mora tako inženirski kot menedžerski kader zavedati celovitosti procesa inoviranja – od kreativnosti in oblikovanja idej do inovacije – razvite ideje širše eksploatirane in komercializirane.
Projektni menedžment kot interdisciplinarna disciplina je tukaj osrednjega pomena, saj implementacija projektov zahteva integracijo in usklajeno sodelovanje različnih disciplin. Tudi projektni menedžment doživlja silovit razvoj v znanosti, kar izhaja iz njegovega pomena v praksi. Aktualne koncepte in modele projektnega menedžmenta je potrebno teoretično bolj utrditi ter razvoj projektnega menedžmenta prilagoditi vrstam projektov in vsem relevantnim projektnim okoljem, ob hkratnem obvladovanju sprememb in tveganj ter aktualnih vplivov poslovnega okolja.
Obstaja večje število znanstvenih revij, ki integrirajo inženirsko-tehnična in organizacijska znanja in usmerjajo raziskovalno dejavnost raziskovalnega programa: Journal of Operations Management, International Journal of Operations & Production Management, Journal of Engineering and Technology Management, Journal of Product Innovation Management, Technovation, International Journal of Project Management, Project Management Journal in druge. Obstoj naštetih znanstvenih revij dokazuje, da proizvodni menedžment predstavlja relevantno znanstveno področje, z lastnim konceptualnim znanjem in lastno znanstveno identiteto. Ustvarjanje in posredovanje novih znanj in spoznanj s področja delovanja skupine bo imelo velik pomen za nadaljnji razvoj znanosti in bodo aplikabilna predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti in torej konkurenčnosti ter s tem trajne uspešnosti predvsem malih in srednje velikih, pa tudi velikih, proizvodnih podjetij v aktualnem poslovnem okolju. Na prevladujočem tehniškem področju (glede vsebine raziskav) ima raznolikost (pluralizem) drugačen značaj kot v humanistiki ali v družboslovju, ker temelj predstavitve in analize niso individualna spoznanja, ampak empirično ali matematično dokazljiva dejstva. Posebna odlika programske skupine je delo za mednarodno znanstveno revijo International Journal of Simulation Modelling, katere glavni urednik je naš član. V zadnem obdobju smo močno povečali objavo izsledkov raziskav našega programa javnosti v znanstvenih revijah, pa tudi v znanstvenih monografijah, v prihodnosti glede na predvidene vsebine pričakujemo še dodatni porast.
Dimenzionalna metrologija
Kalibracije laserske frekvence s pomočjo primarnega etalona predstavljajo najvišjo stopnjo meroslovne zmogljivosti na področju merjena dolžin. Oprema, ki jo uporabljamo za tovrstne kalibracije, predstavlja primarno realizacijo veličine in zahteva stalen meroslovni nadzor, ki mora biti podprt z vrhunskim znanjem s področja laserskega sevanja in optike. Ta segment znanja je v Laboratoriju za tehnološke meritve že na zelo visokem nivoju, z nadgrajevanjem pa se bomo še bolj približali najbolj razvitim evropskim meroslovnim inštitutom. Pri nadgradnji integracije laserskega interferometra in koordinatne merilne naprave v smislu razvoja nov
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja je edini v Sloveniji, ki združuje tehnično-tehnološka znanja v proizvodnem strojništvu z znanji s področja menedžmenta (proizvodnje), torej združuje strojno-tehnološka in poslovno-organizacijska znanja. Pri tem se navezuje na strateški in predvsem projektni menedžment pri izvajanju strategij in projektov, ne samo povezanih s proizvodnjo, temveč širše s celovitim strateškim načrtovanjem v podjetjih in širšem okolju. Skupina tako opravlja edinstveno povezovalno, interdisciplinarno vlogo z izrazitim prispevkom k boljši konkurenčnosti proizvodnih podjetij, izkoriščanju poslovnih priložnosti ter trajnostnega razvoja Slovenije. Pomena raziskovalne skupine se zavedajo v slovenskih podjetjih in evropskih raziskovalnih ustanovah, s katerimi skupina uspešno sodeluje. Vključenost raziskovalcev z različnim strokovnim profilom je pogoj za optimalno izrabo možnosti sodobnih analitičnih in raziskovalnih metod ter vsebinsko interpretacijo raziskovalnih dognanj. Koncepti, ki bodo razviti v raziskovalnem programu, bodo ob teoretični ustreznosti (na osnovi raziskav v realnem poslovnem okolju) usmerjeni k aplikativnemu reševanju problemov v proizvodnih podjetjih. Tako bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti podjetij in prispevali h gradnji inovativnega, učinkovitega in na znanju temelječega gospodarstva z dolgoročno stabilno rastjo. Konkurenčnost slovenskih proizvodnih podjetij je v veliki meri odvisna od njihovih sposobnosti za integracijo naprednih proizvodnih tehnologij in upravljanje tehnološke baze in informacijskih tokov in pa predvsem uspešnega izvajanja investicijskih in razvojnih projektov zagotavljanja proizvodnje. Rezultati raziskav bodo pripomogli k razvoju znanja, ki bo omogočalo pretvorbo razvojnih in tehnoloških dosežkov v konkurenčne prednosti in izkoriščanje poslovnih priložnosti.
Rezultati raziskav bodo neposredno uporabljeni v podjetjih (pri katerih tudi sodelujemo s posameznimi raziskovalci): področje A – Versor, Gorenje, B do D – Cimos, Veplas, E do G – Gorenje, Versor, H – Geberit, I – Cimos, Gorenje, K – TBP Lenart, L - Palfinger.
Iz do sedaj opisanega se jasno vidi vloga projektnega menedžmenta, saj postaja projektno izvajanje strategij v obliki učinkovite proizvodnje projektov nujnost v podjetjih in ostalih sferah, kar je ključnega pomena za črpanje evropskih sredstev, pripravo in izvedbo nacionalno pomembnih projektov, ki so zapisani tudi v nacionalni strategiji do leta 2023. Posebej je potrebno poudariti, da je prijavljen raziskovalni program temelj za razvoj interdisciplinarnega do- in podiplomskega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo, ki ga v prenovljeni obliki po Bolonjskem sistemu izvajata Fakulteta za strojništvo in Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Dimenzionalna metrologija
Na področju meroslovja bodo rezultati raziskav – predvsem novi etaloni ter kalibracijske metode in postopki - omogočili dvig mednarodne primerljivosti kalibracijskih rezultatov zelo pomembnih etalonov (posebej moramo izpostaviti primarni etalon) in merilnih sistemov, kar bo omogočilo boljšo integracijo slovenskega meroslovnega sistema v mednarodno meroslovno infrastrukturo. S povečanjem ugleda slovenskega meroslovja bo tudi slovenski industriji omogočeno lažje mednarodno trgovanje, predvsem na področju ugotavljanja skladnosti izdelkov. Širjenje in izboljšava etalonske baze bosta imeli za posledico izboljšanje industrijskih zmožnosti na področju geometrijsko zahtevnih proizvodov, kar je pomembno predvsem za vedno številnejše slovenske visokotehnološke dobavitelje svetovni avtomobilski industriji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo