Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja

Uredi
Obdobja
01. januar 2018 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   
2.15.00  Tehnika  Meroslovje   

Koda Veda Področje
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
Industrija 4.0, inovacije, inovacijski ekosistem, razvoj izdelka, umetna inteligenca, napredno večkriterijsko terminiranje, ergonomija, metrika uspešnosti projektov, ključni kazalniki uspešnosti projektov, operativna odličnost, meroslovje, umerjanje, etalonska baza, laserske meritve, 2D meritve
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Upoš. tč.
5.919,07
A''
933,71
A'
2.099,29
A1/2
3.312,86
CI10
1.827
CImax
73
h10
22
A1
19,99
A3
3,02
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  173  1.672  1.449  8,38 
Scopus  205  2.205  1.952  9,52 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  06673  dr. Bojan Ačko  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2018 - 2024  723 
2.  06674  dr. Borut Buchmeister  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  901 
3.  58164  Luka Čas  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2023 - 2024  0 
4.  12668  dr. Lucija Črepinšek Lipuš  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  105 
5.  24408  dr. Rok Klobučar  Meroslovje  Raziskovalec  2018 - 2024  76 
6.  55910  Klemen Kovič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  19 
7.  11937  dr. Marjan Leber  Proizvodne tehnologije in sistemi  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2021  514 
8.  17579  Mitja Mlakar    Tehnični sodelavec  2019 - 2020  48 
9.  39211  dr. Robert Ojsteršek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  144 
10.  20230  dr. Iztok Palčič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  640 
11.  52026  dr. Jakob Šafarič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  16 
12.  34982  dr. Jasna Tompa  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  100 
13.  20387  dr. Igor Vrečko  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  366 
14.  17111  dr. Nataša Vujica Herzog  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2024  244 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.914 
2.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.109 
Povzetek
Menedžment proizvodnje Izvedba največje evropske raziskave o proizvodni dejavnosti. Raziskovalni cilji so povezani s preučevanjem zakonitosti v proizvodnih podjetjih v okviru Industrije 4.0. Fokus bo na preučevanju razširjenosti naprednih proizvodnih tehnologij ter IKT ter njihovega vpliva na poslovanje podjetij, učinkovito rabo virov, sposobnost razvoja inovativnih izdelkov in storitev ter selitev in vračanje proizvodnje. Razvili bomo skupni portal ter podporno okolje za MSP, ki bodo vodena pri večanju inovacijskega potenciala in doseganje konkurenčne prednosti. Skupna platforma bo omogočala dostop do baz podatkov in znanja v akademskih institucijah ter ustvarjala mrežno povezavo na znanju temelječih organizacij – inovacijski ekosistem za povezovanje institucij znanja z gospodarstvom. Zasnovali bomo inteligentni sistem celovite obdelave podpornih informacij za razvoj novih izdelkov (z vpeljavo nevronskih mrež), nadgrajen z modelom napovedovanja življenjskega cikla izdelka, kar bo preverjeno tudi z uporabo v konkretnih podjetjih. Na področju ergonomije bomo zaradi razmaha novih tehnologij izvajali raziskave, ki jih bomo usmerjali predvsem na ergonomske študije s ciljem izdelave novih smernic za oblikovanje delovnih mest. Težišče proizvodnje se vse bolj nagiba od masovne k proizvodnji po željah kupca (po naročilu). Kratki pretočni časi naročil, zanesljivost dobavnih rokov, nizke zaloge ter zniževanje stroškov z racionalno rabo virov postajajo ključni proizvodni cilji, ki jih lahko dosežemo le z ustreznim terminskim planiranjem. Z uvedbo evolucijskih metod v proces terminiranja naročniške proizvodnje bomo dosegli optimalno zadovoljevanje uteženih ciljev proizvodnje (večkriterijska optimizacija). Projekti dobivajo v izrazito dinamičnem okolju vse bolj ključno vlogo. Trajna uspešnost in obstojnost organizacij postaja v veliki meri odvisna od uspešnosti projektov. Tradicionalna merila presojanja uspešnosti projektov ne zadoščajo več, zato bomo razvili novo metriko uspešnosti projektov ter ključne kazalnike uspešnosti, prilagojene različnim tipologijam projektov in zahtevam različnih projektnih deležnikov. Dimenzionalno meroslovje Z razvojem zahtevnih tehnologij v avtomobilski in letalski industriji, industriji nanomaterialov in ostalih panogah postaja usklajen razvoj meroslovja in sistemov za zagotavljanje kakovosti ključen za konkurenčnost naših podjetij na mednarodnih trgih. Cilji raziskovalnega programa so usklajeni z zahtevami mednarodnih standardov za vodenje kakovosti ter z razvojno-raziskovalnimi projekti EU. Na področju meroslovja bomo v okviru programa širili etalonsko bazo in razvijali nove metode merjenja, ki bodo omogočale vrhunsko kakovost meritev v industriji. Usmerili se bomo predvsem na lasersko interferometrijo, merjenje oblik ter optične meritve. Poleg aplikativne vrednosti bo imel raziskovalni program na omenjenih področjih tudi veliko znanstveno težo, zato bo rezultate moč objavljati v kakovostnih mednarodnih znanstvenih publikacijah.
Pomen za razvoj znanosti
Menedžment proizvodnje Raziskovalne aktivnosti v okviru prijavljenega raziskovalnega programa so usmerjene k doseganju mednarodno primerljivih znanstveno raziskovalnih rezultatov in prispevajo k prilagajanju znanstveno-raziskovalnih trendov v smeri zagotavljanja večje celovitosti – sistemskosti v raziskavah. V znanosti se ob potrebni specializaciji znanj, vse bolj kaže nujnost celovite obravnave izzivov in torej potreba po integraciji različnih znanj – specializacij. Proizvodni menedžment, kot podpodpodročje tehnične discipline, se je v evolucijskem razvoju vedno bolj stapljal z menedžmentom. Proizvodni menedžment je zato mogoče identificirati kot področje, ki je nastalo s prepletanjem tehniških in organizacijskih ved. Integracija je nastala zaradi potrebe po razumevanju pojavov, ki nastajajo v razvojno in tehnološko intenzivnih proizvodnih podjetjih. V prihodnosti bo potreba po prepletanju tehniških in organizacijskih znanj še močnejša, saj se mora tako inženirski kot menedžerski kader zavedati celovitosti procesa inoviranja – od kreativnosti in oblikovanja idej do inovacije – razvite ideje širše eksploatirane in komercializirane. Projektni menedžment kot interdisciplinarna disciplina je tukaj osrednjega pomena, saj implementacija projektov zahteva integracijo in usklajeno sodelovanje različnih disciplin. Tudi projektni menedžment doživlja silovit razvoj v znanosti, kar izhaja iz njegovega pomena v praksi. Aktualne koncepte in modele projektnega menedžmenta je potrebno teoretično bolj utrditi ter razvoj projektnega menedžmenta prilagoditi vrstam projektov in vsem relevantnim projektnim okoljem, ob hkratnem obvladovanju sprememb in tveganj ter aktualnih vplivov poslovnega okolja. Obstaja večje število znanstvenih revij, ki integrirajo inženirsko-tehnična in organizacijska znanja in usmerjajo raziskovalno dejavnost raziskovalnega programa: Journal of Operations Management, International Journal of Operations & Production Management, Journal of Engineering and Technology Management, Journal of Product Innovation Management, Technovation, International Journal of Project Management, Project Management Journal in druge. Obstoj naštetih znanstvenih revij dokazuje, da proizvodni menedžment predstavlja relevantno znanstveno področje, z lastnim konceptualnim znanjem in lastno znanstveno identiteto. Ustvarjanje in posredovanje novih znanj in spoznanj s področja delovanja skupine bo imelo velik pomen za nadaljnji razvoj znanosti in bodo uporabna predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti in torej konkurenčnosti ter s tem trajne uspešnosti predvsem malih in srednje velikih, pa tudi velikih, proizvodnih podjetij v aktualnem poslovnem okolju. Na prevladujočem tehniškem področju (glede vsebine raziskav) ima raznolikost (pluralizem) drugačen značaj kot v humanistiki ali v družboslovju, ker temelj predstavitve in analize niso individualna spoznanja, ampak empirično ali matematično dokazljiva dejstva. Posebna odlika programske skupine je delo za mednarodno znanstveno revijo International Journal of Simulation Modelling, katere glavni urednik je naš član. V zadnjem obdobju smo močno povečali objavo izsledkov raziskav našega programa javnosti v znanstvenih revijah, pa tudi v znanstvenih monografijah, v prihodnosti glede na predvidene vsebine pričakujemo še dodatni porast. Dimenzionalno meroslovje Temeljni cilj raziskav na področju dimenzionalnega meroslovja je razviti zanesljive univerzalne sisteme za zagotavljanje sledljivosti optičnih in mehanskih etalonov najvišjih točnosti, pri čemer se omejitve merilne negotovosti približujejo območju pod 10 nm. S temeljnimi raziskavami na tem področju se ukvarjamo predvsem nacionalni meroslovni laboratoriji. Iz objav znanstvenih rezultatov razvidno, da je ogromno raziskovalnega napora vloženega v razvoj ali nadgradnjo merilnih principov, ki jih je potrebno prilagajati razvoju merilne opreme in specifiki pogojev v posameznih laboratorijih. Raziskovalno delo v sklopu tega programa bo temeljilo n
Pomen za razvoj Slovenije
Menedžment proizvodnje Raziskovalni program Napredni koncepti menedžmenta proizvodnje in dimenzionalnega meroslovja je edini v Sloveniji, ki združuje tehnično-tehnološka znanja v proizvodnem strojništvu z znanji s področja menedžmenta (proizvodnje), torej združuje strojno-tehnološka in poslovno-organizacijska znanja. Pri tem se navezuje na strateški in predvsem projektni menedžment pri izvajanju strategij in projektov, ne samo povezanih s proizvodnjo, temveč širše s celovitim strateškim načrtovanjem v podjetjih in širšem okolju. Skupina tako opravlja edinstveno povezovalno, interdisciplinarno vlogo z izrazitim prispevkom k boljši konkurenčnosti proizvodnih podjetij, izkoriščanju poslovnih priložnosti ter trajnostnega razvoja Slovenije. Pomena raziskovalne skupine se zavedajo v slovenskih podjetjih in evropskih raziskovalnih ustanovah, s katerimi skupina uspešno sodeluje. Vključenost raziskovalcev z različnim strokovnim profilom je pogoj za optimalno izrabo možnosti sodobnih analitičnih in raziskovalnih metod ter vsebinsko interpretacijo raziskovalnih dognanj. Koncepti, ki bodo razviti v raziskovalnem programu, bodo ob teoretični ustreznosti (na osnovi raziskav v realnem poslovnem okolju) usmerjeni k aplikativnemu reševanju problemov v proizvodnih podjetjih. Tako bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti podjetij in prispevali h gradnji inovativnega, učinkovitega in na znanju temelječega gospodarstva z dolgoročno stabilno rastjo. Konkurenčnost slovenskih proizvodnih podjetij je v veliki meri odvisna od njihovih sposobnosti za integracijo naprednih proizvodnih tehnologij in upravljanje tehnološke baze in informacijskih tokov in pa predvsem uspešnega izvajanja investicijskih in razvojnih projektov zagotavljanja proizvodnje. Rezultati raziskav bodo pripomogli k razvoju znanja, ki bo omogočalo pretvorbo razvojnih in tehnoloških dosežkov v konkurenčne prednosti in izkoriščanje poslovnih priložnosti. Iz do sedaj opisanega se jasno vidi vloga projektnega menedžmenta, saj postaja projektno izvajanje strategij v obliki učinkovite proizvodnje projektov nujnost v podjetjih in ostalih sferah, kar je ključnega pomena za črpanje evropskih sredstev, pripravo in izvedbo nacionalno pomembnih projektov, ki so zapisani tudi v nacionalni strategiji do leta 2023. Posebej je potrebno poudariti, da je prijavljen raziskovalni program temelj za razvoj interdisciplinarnega do- in podiplomskega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo, ki ga izvajata Fakulteta za strojništvo in Ekonomsko-poslovna fakulteta. Dimenzionalno meroslovje V naprednih industrijah (letalska, avtomobilska, proizvodnja nanomaterialov, mikroelektronike, medicinskih pripomočkov itd.), pa tudi v zdravstvu, energetiki, prometu, raziskavah in še nekaterih panogah so kakovostne meritve nepogrešljiv del zagotavljanja in nadzora kakovosti procesov. Kakovostni procesi zagotavljajo kakovostne izdelke in storitve, kakovost izdelkov in storitev pa je primarni pogoj za konkurenčnost podjetja na tržišču. Z razvojem tehnologije potrebe po zelo preciznih meritvah bliskovito naraščajo. Na področju dimenzijskih meritev so zahteve po točnosti meritev že v območju nanometrov. Ta trend je jasno razviden tako na svetovni in evropski ravni kot seveda tudi v Sloveniji. Vsebina raziskovalnega programa na področju meroslovja je povsem prilagojena omenjenim trendom. Rezultati bodo neposredno uporabni v industriji in ostalih panogah. Rezultati raziskav – predvsem novi etaloni ter kalibracijske metode in postopki bodo omogočili dvig mednarodne primerljivosti kalibracijskih rezultatov zelo pomembnih etalonov (posebej moramo izpostaviti primarni etalon) in merilnih sistemov, kar bo omogočilo boljšo integracijo slovenskega meroslovnega sistema v mednarodno meroslovno infrastrukturo. S povečanjem ugleda slovenskega meroslovja bo tudi slovenski industriji omogočeno lažje mednarodno trgovanje, predvsem na področju ugotavljanja skladnosti izdelkov. Širjenje in izboljšava etalonske baze bosta imeli za posled
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno