Projekti / Programi
Inovativni izdelovalni sistemi
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
Izdelovalni procesi, preoblikovanje, montaža, metrologija, identifikacija procesov, modeliranje, simulacija, načrtovanje, proizvodna logistika, orodja, stroji in naprave, vodenje izdelovalnih procesov in sistemov, modeliranje, adaptivno krmiljenje, tehnološke baze znanja, odločitveni algoritmi
Raziskovalci (20)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
29052 |
Edo Adrović |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2008 |
147 |
2. |
29935 |
Mladen Cvjetičanin |
Procesno strojništvo |
Tehnični sodelavec |
2008 |
49 |
3. |
25369 |
dr. Aleš Hančič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2005 |
102 |
4. |
10499 |
dr. Niko Herakovič |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
678 |
5. |
09006 |
dr. Mihael Junkar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
552 |
6. |
24419 |
Boštjan Juriševič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2005 |
62 |
7. |
05911 |
dr. Zlatko Kampuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
326 |
8. |
00807 |
dr. Karl Kuzman |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2004 - 2008 |
929 |
9. |
12260 |
dr. Andrej Lebar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
293 |
10. |
19046 |
dr. Miha Nastran |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
49 |
11. |
03553 |
dr. Dragica Noe |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
534 |
12. |
23469 |
dr. Henri Orbanić |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
166 |
13. |
12957 |
dr. Tomaž Pepelnjak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
418 |
14. |
11047 |
dr. Tomaž Perme |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
218 |
15. |
18589 |
Roman Putrih |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2006 |
0 |
16. |
17999 |
Matjaž Rot |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
174 |
17. |
21774 |
dr. Darja Rupnik Poklukar |
Matematika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
53 |
18. |
18001 |
Darko Švetak |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
85 |
19. |
18040 |
Vincenc Tomc |
|
Raziskovalec |
2004 |
8 |
20. |
18553 |
dr. Joško Valentinčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
423 |
Organizacije (2)
Povzetek
Globalna ekonomija - katere del je tudi Slovenija - tudi na področju izdelovalnih procesov ustvarja nove pogoje dela, ki temeljijo predvsem na povezovanju, intenzivni uporabi obstoječega in razvijanju novega znanja, na hitrem prilagajanju dinamičnega okolja. Konkurenčnost proizvodnje je pogojena z uporabo novih rešitev na že obstoječih sistemih ter vpeljavo popolnoma novih in izvirnih proizvodov ter storitev - INOVATIVNIH IZDELOVALNIH SISTEMOV - I2S. I2S bi tako sloneli na stalnih komunikacijah med realnim izdelovalnim sistemom (MPx) in navideznim, večinoma računalniško podprtim (CAx), oba sistema pa bi črpala znanje in izkušnje iz baze znanj (CBS) in ga po evalvaciji v MPx tudi oplemenitovala.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalci, člani projektnega konzorcija so s svojih dosedanjim raziskovalnim delom naleteli na pozitivne odmeve v svetovni znanstveni skupnosti. Ker je navedeni raziskovalni program težil k poglobljenemu delu na posameznih raziskovalnih področjih ter medsebojnemu sinergijskemu povezovanju le-teh v celovit program Inovativni izdelovalni sistem so se po pričakovanju dosegali odmevni dosežki tudi na interdisciplinarnih povezavah različnih proizvodnih tehnologij. Dobra primera sta povezovanje področja alternativnih tehologij in preoblikovanja na področju inkrementalnega preoblikovanja z vodnim curkom in skrajševanje proizvodnih verig za mikroizdelke (izvedeno na primeru mikroreaktorjev za kemijsko tehnologijo), kjer smo eni redkih na svetu ki na tak način razvijamo te inovativne tehnologije. Raziskovalci, člani programskega konzorcija so nekatere odmevne raziskovalne dosežke predstavili tudi mednarodni znanstveni javnosti v obliki objavljenih znanstvenih del ter dobili pozitiven odziv v obliki citiranosti najpomembnejših rezultatov. Med glavne dosežke programa lahko uvrstimo raziskave na sledečih področjih: • temeljne raziskave in modeliranje povezav inovativnih izdelovalnih procesov, kjer bi uporabljali sodobne postopke preoblikovanja ter odvzemanja materialov z direktnim dovodom energije, oboje pa bo povezovala na logistiki sloneča tehnologija montaže • razvoj merilnih metod, adaptivnih sistemov in na osnovi linearnih motorjev ter proporcionalne hidravlike sloneči aktuatorji, • gradnja baz podatkov in ekspertnega znanja, • razvoj odločitvenih sistemov za izbiro procesov (decision making systems) • izdelava samo dobrih izdelkov (Zero Defect Production), • analiza stabilnosti izdelovalnih procesov, • nadzor procesov in ukrepanje v realnem času, • zniževanje zahtev (in s tem tudi cen) pri kvaliteti vhodnih komponent ob istočasno nespremenjeni kakovosti izdelkov, kajti procesi bi se konstantno preverjali in stabilizirali.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je zelo dobro opremljena in ima primerne prostore, velik del raziskovalne infrastrukture in prostorov pa prispeva tudi industrija, s katero programska skupina izrazito dobro sodeluje. Eden od osnovnih ciljev programske skupine je vsekakor pripeljati znanstveno raziskovalne dosežke do takšne stopnje, da bodo primerni za čim hitrejšo implementacijo v slovensko gospodarsko okolje. To dokazuje tudi razmerje med temeljnim in aplikativnim raziskovanjem, ki je razvidno iz kvantitativnih podatkov, saj so se mnoga temeljna raziskovanja nadaljevala v aplikativna in končno uspešno prenesena v industrijo. Programska skupina se zaveda svojega poslanstva tudi v širšem družbenem pogledu raziskovanja, saj je eden ključnih ciljev skupine dvig tehnološke ravni slovenske industrije. Zato je bilo opravljenih kar nekaj ključnih prenosov znanja v neposredno prakso. Ti prenosi so dokazljivi med drugim tudi s tem, da so po dokončanju doktorskih študijev nekateri člani programske skupine zasedli vodilna mesta v slovenski industriji (dr. Gantar – direktor TECOS Celje, dr. Nardin – direktor Gorenje Orodjarna, dr. Nastran – direktor Domel Automotive). Rezultat takšne raziskovalne naravnanosti programske skupine so mnogi novi koncepti razvojnih dejavnosti slovenskih podjetij in nastopanja na tujih trgih, dvig konkurenčnosti in tehnološke ravni, predvsem pa produkcijska reorganizacija nekaterih podjetij in optimiranje nabave, proizvodnje, montaže in prodaje. S takšnim načinom delovanja programska skupina opravičuje porabo proračunskega denarja, vse to pa vodi k višanju dodane vrednosti proizvodov slovenske industrije in povečanemu denarnemu toku nazaj v proračun.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si