Projekti / Programi
Inovativni izdelovalni sistemi
01. januar 2014
- 31. december 2016
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
1.01 |
Naravoslovne vede |
Matematika |
Raziskovalci (20)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
29052 |
Edo Adrović |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
151 |
2. |
21232 |
dr. Mihael Debevec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
632 |
3. |
38468 |
Pavel Drešar |
|
Tehnični sodelavec |
2016 |
26 |
4. |
10499 |
dr. Niko Herakovič |
Konstruiranje |
Vodja |
2014 - 2016 |
698 |
5. |
33239 |
dr. Marko Jerman |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
85 |
6. |
09006 |
dr. Mihael Junkar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
552 |
7. |
31395 |
dr. Fevzi Kafexhiu |
Materiali |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
150 |
8. |
12260 |
dr. Andrej Lebar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
304 |
9. |
34022 |
Nejc Matjaž |
|
Tehnični sodelavec |
2014 |
34 |
10. |
07125 |
dr. Peter Metlikovič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
65 |
11. |
23469 |
dr. Henri Orbanić |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
166 |
12. |
12957 |
dr. Tomaž Pepelnjak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
428 |
13. |
33801 |
dr. Miha Pipan |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 |
181 |
14. |
17999 |
Matjaž Rot |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
175 |
15. |
30912 |
dr. Izidor Sabotin |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
116 |
16. |
31322 |
dr. Marko Šimic |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
272 |
17. |
39194 |
dr. Maja Turk |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2016 |
29 |
18. |
24274 |
dr. Marko Uplaznik |
Fizika |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
40 |
19. |
18553 |
dr. Joško Valentinčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
437 |
20. |
23834 |
dr. Boris Vidrih |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2014 |
144 |
Organizacije (2)
Povzetek
V nadaljevanju programa bomo poglobili delo na že zastavljenih temeljnih raziskavah tehnologij na področjih, ki jih je skupina že v preteklem obdobju uspešno prenašala v industrijo v obliki inovativnih rešitev različnih proizvodnih procesov.
Ključne cilje predstavljenega programa do leta 2018 lahko strnemo v tri osnovne segmente, ki odražajo dejavnosti prijavitelja in industrijskega partnerja kot tudi sodobne trende v industriji: obvladovanje izdelave pri zmanjševanju skale velikosti izdelkov, prenos znanja v navidezno okolje ob povezavi modelnega z navideznim okoljem ter obvladovanje inovacijskega cikla.
Raziskave skupine bodo še nadalje usmerjene na prenos znanj izdelave iz makro in mezo področja na mikro in nadalje v nano področje proizvodnih dejavnosti. Skupino odlikuje interdisciplinarnost in pokrivanje širšega področja proizvodnih dejavnosti od temeljnih izdelovalnih tehnologij z odrezavanjem, odnašanjem in preoblikovanjem do robotizacije in montaže, kakor tudi poglobljena znanja in kompetence na področju implementacije inovativnih izdelovalnih procesov, montažnih procesov, analize modeliranja in simulacij ter na področju senzorjev in aktuatorjev. Ta znanja nam omogočajo gradnjo produktronskih sistemov, ki temeljijo na integraciji informacije naročnika, materiala, energije in funkcionalnosti izdelka. Osredotočili se bomo na študij, razvoj sodobnih izdelovalnih tehnologij ter izvedli poenotenje metodologij. Izbrali bomo ključne povezovalne parametre med posameznimi tehnologijami in zasnovali odločitvene modele za izbiro kombinacij izdelovalnih procesov, ki jih bo povezovala na logistiki sloneča tehnologija strege in montaže.
Še posebej se bomo osredotočili na razvoj novih, kombiniranih in hibridnih izdelovalnih tehnologij, integriranih kompozitnih izdelkov za boljše lastnosti materialov, strojnega vida za večjo avtonomnost naprav, digitalnih visokodinamičnih ventilov s hitrim odzivnim časom, sistemov za aktivno dušenje vibracij za zmanjšanje hrupa, pozicionirnih sistemov z ločljivostjo na nano skali, tehnologij lepljenja v fazi montaže za hitrejše montažne operacije.
V okviru projekta bomo še naprej usmerjeni v temeljno raziskovalno delo in vzgojo novih kadrov. Prenos znanja bo izveden tako z uvajanjem raziskovalcev v industrijo kot s sodelovanjem pri reševanju konkretnih industrijskih problemov. Sočasno bomo z intenzivnim delom na kvalitetnih objavah v uglednih revijah in znanstvenih sestankih v mednarodnem in slovenskem prostoru skrbeli za širjenje razpoznavnosti na naše stroke.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalci, člani programskega konzorcija so že s svojim dosedanjim raziskovalnim delom naleteli na pozitivne odmeve v svetovni znanstveni skupnosti. Ker je navedeni projekt težil k poglobljenemu delu na večji širini, smo v preteklih letih dosegli odmevne dosežke med katere lahko uvrstimo: ? razvoj nove metode merjenja premera curka pri obdelavi z vodnim in abrazivnim vodnim curkom, ? razvoj nove inovativne preoblikovalne tehnologije inkrementalnega preoblikovanja za hitro maloserijsko proizvodnjo, ? metodologije za določitev optimalnih montažnih operacij, ? metodologije napovedovanja delovanja in prilagajanja izdelovalnih sistemov v maloserijski proizvodnji, ? metodologije povečevanja fleksibilnosti, zanesljivosti in razpoložljivosti kompleksnih izdelovalnih sistemov in procesov, ? metodologije uvajanja robotizirane podpore izdelovalnim sistemom, ? razvoj odločitvenih sistemov in sistemov za izbiro procesov (decision-making systems), ? posplošeni model stabilizacije procesov oblikovanja pločevinskih komponent z istočasnim pozicioniranjem v stabilna tehnološka okna, ? uporabo metode induktivnega strojnega učenja v izdelovalnih sistemih, ? določitev kriterijev za izbiro optimalnih kombinacij izdelovalnih tehnologij, ? rezultati raziskav nekaterih ključnih segmentov mikrotehnologij: ? odločitvene kriterije za izbiro procesov s stališč minimalne obremenitve okolja in rabe energije. Specifično na področju mezo in mikro tehnologij velja izpostaviti sledeče rezultate: ? razvoj novega obdelovalnega procesa z direktnim dovodom energije, ? nove tehnologije in orodja za mikropreoblikovanje, ? razpoznavanje in identifikacija mikrokomponent, ? mikromontaža in logistika, ? piezoventili v pnevmatiki in hidravliki, ? povečevanje dinamičnih zmogljivosti aktuatorjev in zmanjšanje porabe energije.
Pomen za razvoj Slovenije
Skupni razvoj smo nadaljevali s podjetjem B/S/H Nazarje, ki je že vrsto let intenzivno sodeloval s programsko skupino. Rezultat tega sodelovanja so industrijske aplikacije in več prijavljenih patentov. Programski konzorcij je v preteklosti sodeloval tudi z drugimi uglednimi industrijskimi partnerji Domel, Gorenje, ETI, Yaskawa Ristro, Plastika Skaza, RIKO, KRKA, Polycom, Mapro, Danfoss, Knauf Insulation, Numip, Talum. Z njimi smo skupaj opravili vrsto razvojno raziskovalnih nalog, ki so bile uspešno prenešene v industrijsko okolje. Poleg tega celotna skupina tesno sodeluje z uglednimi slovenskimi gospodarskimi družbami s ciljem hitrejšega prenosa in vgradnje novih znanj v razvoj izdelkov in tehnologij. Člani projektnega konzorcija se nadalje zavedajo, da razvoj temelji na mladih, strokovno usposobljenih kadrih. Zato so in bodo aktivno sodelovali pri dodiplomskem in podiplomskem študiju in usmerjanju mladih raziskovalcev. Tako so člani konzorcija bili mentorji 2 doktorandoma in 34 magistrantom druge bolonjske stopnje, ki so v obravnavanem obdobju uspešno zaključili študij. Trenutno so mentorji 6 doktorandom in 3 magistrantom druge bolonjske stopnje – vse njihove teme so razvojno-industrijsko naravnane. Kvalitetno in mednarodno primerljivo znanstveno raziskovalno delo, ki se vgrajuje v domače industrijsko okolje, je eno od najmočnejših zagotovil za splošen gospodarski razvoj. S tem, ko so se izdelki, ki so plod domačega znanja, uspeli prebiti in obdržati na najbolj zahtevnih tujih trgih, ni prišlo le do ugodnih ekonomskih učinkov, ampak se je dvignila samozavest slovenskih tehnologov in razvijalcev. Preteklo delo članov programskega konzorcija je bilo močno usmerjeno v tehnološki razvoj uglednih slovenskih gospodarskih družb. Naši rezultati so opazni v vrsti vodilnih slovenskih podjetij pri številnih tehnoloških rešitvah. Člani konzorcija so bili pogostokrat vabljeni na sestanke vodilnih ekip projektnih partnerjev, ko se je razpravljalo o tehnoloških trendih v svetu in so se iskale vzporednice z domačimi razvojnimi načrti. Prav tako smo redno organizirali vrsto posvetov in delavnic, kjer so bili predstavljeni tehnološki trendi v industrijsko najbolj razvitih deželah. Slovenija ima kljub turbulentnim razmeram na industrijskih trgih še vedno velik delež svojega izvoza za evropsko avtomobilsko industrijo, ki je močan pokazatelj našega tehnološkega razvoja. Ravno tako imajo številni slovenski dobavitelji pomemben status pri tujih podjetjih, ki so aktivna pri nas. To se kaže v interesu podjetja B/S/H hišni aparati za sodelavo v programu I2S. Slovensko razvojno in tehnološko znanje se torej vgrajuje v najsodobnejše evropske proizvode z visoko dodano vrednostjo, kar krepi našo mednarodno prepoznavnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo