Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sistemi na čipu z integriranimi mikromehanskimi, z optičnimi, z magnetnimi in z elektrokemijskimi senzorji

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.09.00  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije   

Koda Veda Področje
T171  Tehnološke vede  Mikroelektronika 
Ključne besede
mikrosistemi, mikromembrana, integrirani Hallov element, integrirana fotodioda IR, načrtovanje mikrosistemov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18018  Ivica Bertocchi    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
2.  18019  Dubravka Brlan    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
3.  24915  Bruno Cacovich    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
4.  18020  Boštjan Fink    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
5.  28578  mag. Jernej Goljevšček  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2007 - 2008 
6.  24914  Carmen Hladnik Prosenc    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
7.  17134  Ivana Jesenšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  06932  dr. Vinko Kunc  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  101 
9.  10303  Ratimir Kuzma Cigoj  Elektronske komponente in tehnologije  Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
10.  01923  dr. Ivan Jan Lokovšek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2005 - 2008  25 
11.  03494  dr. Marijan Maček  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  178 
12.  24916  Franci Novak    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
13.  01118  dr. Radko Osredkar  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  431 
14.  16384  dr. Albin Pevec  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  26 
15.  00130  dr. Anton Pleteršek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  207 
16.  28469  dr. Jurij Podržaj  Elektronske komponente in tehnologije  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  28 
17.  01675  dr. Dušan Raič  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  86 
18.  02377  dr. Vojan Rozman  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  79 
19.  24326  dr. Aleksander Sešek  Elektronske komponente in tehnologije  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  143 
20.  06682  dr. Slavko Starašinič  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  47 
21.  00166  dr. Drago Strle  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  244 
22.  01717  Rozana Škrbec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
23.  19232  dr. Anton Štern  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  27 
24.  01927  dr. Janez Trontelj  Elektronske komponente in tehnologije  Vodja  2004 - 2008  582 
25.  00154  dr. Lojze Trontelj  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  164 
26.  10476  dr. Janez Trontelj ml.  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  61 
27.  05648  dr. Andrej Vodopivec  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  66 
28.  07489  dr. Igor Zelinka  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2008  28 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  28.012 
Povzetek
Raziskovalni program obsega študij, raziskave in razvoj naslednjih mikrosistemov. 1. Mikrosistem z integrirano membrano iz polisilicija primeren za ''pametne'' senzorje mikropomikov in tlaka. 2. Mikrosistem z integriranim poljem fotodiod za merjenje absolutne in relativne pozicije do področja nanometrskih dimenzij. 3. Mikrosistem z integriranim poljem magnetnih senzorjev za precizno merjenje magnetnega polja in osledično za merjenje pomika ali toka. 4. V program smo vnesli tudi obetavno novo področje, to so integrirani elektrokemijski mikrosenzorji. Za vse navedene mikrosisteme je potrebno dodati obsežno analogno in digitalno procesiranje signala senzorja, saj so integrirani senzorji po pravilu nenatančni in je treba vse njihove slabosti kompenzirati z dodatnim procesiranjem, najprej z analognimi metodami in nato še z dodanim DSPjem (Digitalno Signalno Procesiranje). Da postane tak mikrosistem zanimiv za uporabnike, je treba dodati še vse zahtevane sistemske funkcije, ki jih definira uporabnik. V slovenskem prostoru so naši najpomembnejši uporabniki RLS Merilna tehnika in Iskra TELA, v zahodni Evropi pa Renishaw v Veliki Britaniji in Sensordynamics v Avstriji. Poleg raziskovalnih in teoretičnih dosežkov so cilji raziskave tudi dejanske izvedbe vseh tipov mikrosistemov za znane naročnike. Pri tem ciljamo na odličnost tako s stališča teoretičnih dosežkov kakor tudi na takšne praktične realizacije, ki bodo pomagale našim naročnikom doseči konkurenčno prednost pred proizvajalci iz razvitejšega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program predstavlja edino razsikovalno skupino v Sloveniji na področju mikroelektronike in mikroelektronskih sistemov, ki se lahko primerja s svetovnimi skupinami v najrazvitejšem delu sveta. Program je izrazito usmerjen v ustvarjanje novih znanj in tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti v industriji. Še več, neposredni raziskovalni rezultati raziskovalnega programa so bili uporabljeni v konkretnih proizvodih za domačo in tujo industrijo. Na ta način je bila vrednost raziskovalnega dela potrjena na najbolj prepričljiv način. Za razvoj znanosti so najpomembnejši prispeki razvoj treh ključnih metodologij: 1. Metodologija načrtovanja mikrosistemov. 2. Razvit je bil nov, po našem poznanju doslej najpopolnejši model integriranega magnetnega senzorja in je bil vključen v načrtovalsko orodje LMFE. 3. Razvita je bila metodologija in diagram poteka za načrtovanje obsežnih sistemov na čipu 'SoC'.
Pomen za razvoj Slovenije
Za razvoj Slovenije je seveda najpomembnejše, da imamo vsaj eno oziroma edino raziskovalno skupino, ki obvlada vrhunsko znanje razvoja, realizacije in prenosa v proizvodnjo visoke tehnologije mikroelektronskih sistemov. Pomembno je tudi dejstvo, da so rezultati programske skupine dejansko prešli v industrijsko uporabo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ustanovljeno je bilo tudi ''spin-off'' podjetje, ki uporablja tehnologijo, ki je bila razvita v sklopu programa. Nadaljevanje programa je tako izjemno pomembno za obstoj mikroelektronike in mikrosistemov v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno