Projekti / Programi
Sistemi na čipu z integriranimi mikromehanskimi, z optičnimi, z magnetnimi in z elektrokemijskimi senzorji
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T171 |
Tehnološke vede |
Mikroelektronika |
mikrosistemi, mikromembrana, integrirani Hallov element, integrirana fotodioda IR, načrtovanje mikrosistemov
Raziskovalci (28)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
18018 |
Ivica Bertocchi |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
0 |
2. |
18019 |
Dubravka Brlan |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
0 |
3. |
24915 |
Bruno Cacovich |
|
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
4. |
18020 |
Boštjan Fink |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
0 |
5. |
28578 |
mag. Jernej Goljevšček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
9 |
6. |
24914 |
Carmen Hladnik Prosenc |
|
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
7. |
17134 |
Ivana Jesenšek |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
0 |
8. |
06932 |
dr. Vinko Kunc |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
101 |
9. |
10303 |
Ratimir Kuzma Cigoj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
10. |
01923 |
dr. Ivan Jan Lokovšek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
25 |
11. |
03494 |
dr. Marijan Maček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
178 |
12. |
24916 |
Franci Novak |
|
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
13. |
01118 |
dr. Radko Osredkar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
430 |
14. |
16384 |
dr. Albin Pevec |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
26 |
15. |
00130 |
dr. Anton Pleteršek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
207 |
16. |
28469 |
dr. Jurij Podržaj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
28 |
17. |
01675 |
dr. Dušan Raič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
86 |
18. |
02377 |
dr. Vojan Rozman |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
79 |
19. |
24326 |
dr. Aleksander Sešek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
132 |
20. |
06682 |
dr. Slavko Starašinič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
47 |
21. |
00166 |
dr. Drago Strle |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
244 |
22. |
01717 |
Rozana Škrbec |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
2 |
23. |
19232 |
dr. Anton Štern |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
27 |
24. |
01927 |
dr. Janez Trontelj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Vodja |
2004 - 2008 |
569 |
25. |
00154 |
dr. Lojze Trontelj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
164 |
26. |
10476 |
dr. Janez Trontelj ml. |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
57 |
27. |
05648 |
dr. Andrej Vodopivec |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
66 |
28. |
07489 |
dr. Igor Zelinka |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
28 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program obsega študij, raziskave in razvoj naslednjih mikrosistemov.
1. Mikrosistem z integrirano membrano iz polisilicija primeren za ''pametne'' senzorje mikropomikov in tlaka.
2. Mikrosistem z integriranim poljem fotodiod za merjenje absolutne in relativne pozicije do področja nanometrskih dimenzij.
3. Mikrosistem z integriranim poljem magnetnih senzorjev za precizno merjenje magnetnega polja in osledično za merjenje pomika ali toka.
4. V program smo vnesli tudi obetavno novo področje, to so integrirani elektrokemijski mikrosenzorji.
Za vse navedene mikrosisteme je potrebno dodati obsežno analogno in digitalno procesiranje signala senzorja, saj so integrirani senzorji po pravilu nenatančni in je treba vse njihove slabosti kompenzirati z dodatnim procesiranjem, najprej z analognimi metodami in nato še z dodanim DSPjem (Digitalno Signalno Procesiranje).
Da postane tak mikrosistem zanimiv za uporabnike, je treba dodati še vse zahtevane sistemske funkcije, ki jih definira uporabnik.
V slovenskem prostoru so naši najpomembnejši uporabniki RLS Merilna tehnika in Iskra TELA, v zahodni Evropi pa Renishaw v Veliki Britaniji in Sensordynamics v Avstriji.
Poleg raziskovalnih in teoretičnih dosežkov so cilji raziskave tudi dejanske izvedbe vseh tipov mikrosistemov za znane naročnike. Pri tem ciljamo na odličnost tako s stališča teoretičnih dosežkov kakor tudi na takšne praktične realizacije, ki bodo pomagale našim naročnikom doseči konkurenčno prednost pred proizvajalci iz razvitejšega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program predstavlja edino razsikovalno skupino v Sloveniji na področju mikroelektronike in mikroelektronskih sistemov, ki se lahko primerja s svetovnimi skupinami v najrazvitejšem delu sveta. Program je izrazito usmerjen v ustvarjanje novih znanj in tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti v industriji. Še več, neposredni raziskovalni rezultati raziskovalnega programa so bili uporabljeni v konkretnih proizvodih za domačo in tujo industrijo. Na ta način je bila vrednost raziskovalnega dela potrjena na najbolj prepričljiv način. Za razvoj znanosti so najpomembnejši prispeki razvoj treh ključnih metodologij: 1. Metodologija načrtovanja mikrosistemov. 2. Razvit je bil nov, po našem poznanju doslej najpopolnejši model integriranega magnetnega senzorja in je bil vključen v načrtovalsko orodje LMFE. 3. Razvita je bila metodologija in diagram poteka za načrtovanje obsežnih sistemov na čipu 'SoC'.
Pomen za razvoj Slovenije
Za razvoj Slovenije je seveda najpomembnejše, da imamo vsaj eno oziroma edino raziskovalno skupino, ki obvlada vrhunsko znanje razvoja, realizacije in prenosa v proizvodnjo visoke tehnologije mikroelektronskih sistemov. Pomembno je tudi dejstvo, da so rezultati programske skupine dejansko prešli v industrijsko uporabo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ustanovljeno je bilo tudi ''spin-off'' podjetje, ki uporablja tehnologijo, ki je bila razvita v sklopu programa. Nadaljevanje programa je tako izjemno pomembno za obstoj mikroelektronike in mikrosistemov v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si