Projekti / Programi
Odnosi parazitskega obstajanja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| B240 |
Biomedicinske vede |
Parazitologija (človeška in živalska) |
bolnišnične okužbe, odpornost bakterij, virus EBV, virusi hepatititsa B in C, virus HIV, enterični virusi, apoptoza, citokini, interferoni, zoonotični mikroorganizmi, molekularna epidemiologija, genetska variabilnost, nadzor nad okužbami, diagnostika, terapija okužb
Raziskovalci (46)
Organizacije (1)
Povzetek
Program Odnosi parazitskega obstajanja združuje različne raziskovalne sklope, ki jih povezuje tema o proučevanju odnosov med povzročitelji bolezni in gostiteljem, ki je lahko človek ali žival in morebitnimi prenašalci patogenih mikroorganizmov.
Baktriološki sklop: Povzročitelji mikrobnih bolezni se spreminjajo, saj je uporaba antibiotikov sprožila pri večini bakterij spremembe v občutljivosti za večino antibiotikov. S stalnim nadzorom krožečih bakterijskih sevov je mogoče spremljati spreminjanje občutljivosti. Spremembe nas zanimajo pri bakterijah, ki se lahko širijo kot bolnišnični povzročitelji okužb. Končni cilj je, spoznati načine nastanka in širjenja odpornih bakterij, ter vplivati na izboljšanje ukrepov za preprečevanje okužb.
Virološki sklop: Virus Epstein-Barr (VEB) je navzoč v tkivu nekaterih tumorjev. Pri bolnikih s karcinomom nosnega žrela (NPC) bomo določali genotip virusa in varianto F, oziroma f. Raziskave so epidemiološko pomembne za Slovenijo in za splošen študij NPC; morda bodo pojasnile tudi razlike med sporadičnim in družinskim pojavljanjem tega karcinoma pri nas. Molekularna epidemiologija virusov hepatititsa C in B ter virusa HIV, predvsem razporeditev njihovih genotipov in drugih genetskih različic je v Sloveniji še precejšnja neznanka. Z molekularno-epidemiološko analizo velikega števila izolatov virusa hepatitisa C, virusa hepatitisa B in virusa HIV bomo opredelili genetske različice teh virusov v Sloveniji, ugotovili razširjenost primarne in pridobljene odpornosti na protivirusna zdravila in njihovo genetsko podlago ter razjasnili nekatere primere epidemij parenteralno prenosljivih virusnih okužb. Še vedno ostaja del gastroenteritisov etiološko nepojasnjen in jih verjetno povzročajo novoporajajoči virusi (kobu-, toro-, non A rota-, norovirusi). Njihov prenos na človeka v večini ni znan oz. pojasnjen. Z raziskavami želimo spoznati enterične viruse z molekularno virološke, klinične, medicinske in veterinarske perspektive.
Imunološki sklop: Katere so okoliščine, ki privedejo do apoptoze po aktivaciji komplementnega sistema in ali je proces pogojen za aktivacijo določenega receptorja. Cilj raziskave je, da raziščemo v prejšnjih stavkih navedene hipoteze. Proučevanje naravne odpornosti kot dela imunskega sistema je pomembno za razumevanje odziva organizma na mikrobe in za učinkovito varstvo pred okužbami. Pri tem nas zanimajo spremembe prostega citosolnega kalcija, ki je pomemben za nadzorovanje številnih celičnih dejavnosti in možnosti spreminjanja poteka celične aktivacije. V nadaljevanju bomo proučevali pojavljanje citokinov in vivo pri bakterijskih in virusnih infekcijah. Obenem pa bomo proučevali vpliv potencialnih imunomodulatorjev na sintezo citokinov v celičnih kulturah. Odzive bomo odvrednotili glede na Th1/Th2 paradigmo in regulatorne mehanizme, ki pri tem sodelujejo. Ocenili bomo povezavo med vnetnim in protivnetnim citokinskim odzivom. Ob koncu bomo primerjali različne biološke učinke (protivirusni, proticelični, citotksični, "protitumorski") prašičjih in humanih interferonov ter interferonom podobnih beljakovin.
Sklop zoonoze: Raziskovali bomo ekologijo in epidemiologijo določenih mikroorganizmov v Sloveniji, ki se neposredno ali preko prenašalcev prenašajo iz živali na ljudi. Poglobljeno želimo proučiti že znane in odkriti nove gostitelje in prenašalce hantavirusov, virusa klopnega meningoencefalitisa, borelij, rikecij, erlihij, babezij in toxoplazme. Predpostavljamo, da so lahko določene živali (mali sesalci) gostitelji več različnih mikroorganizmov hkrati. Prav tako menimo, da verjetno posamezni vektorji (klopi) prenašajo različne mikroorganizme istočasno. Potrditi želimo predpostavko, da obstaja določena genetska variabilnost mikroorganizmov, ki jih obravnavamo v sklopu, glede na različne gostitelje, prenašalce in endemska žarišča v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
BAKTERIOLOŠKI SKLOP: Rezultate raziskav smo objavili v 33 člankih, ki jih citira SCI. Z rezultati smo prispevali nova spoznanja o patogenezi bolnišničnih infekcij, epidemiologiji bolnišničnih bakterij, ter vplivali na izboljšanje ukrepov za preprečevanje okužb. Z rezultati smo se vključili v Evropsko mrežo nadzora odpornih bakterij (HARMONY). Podatke o odpornosti bakterij smo primerjali z drugimi centri v Evropi s sodelovanjem v Evropskih projektih (EARSS) in opazili podobne trende. Nadalje smo z opredelitvijo naravnih različic ESBL razširjenih v našem okolju pomembno prispevali k globalnem poznavanju problematike ESBL in prispevali k širšem poznavanju epidemiologije STEC sevov. Med uropatogenimi sevi Escherichia coli smo ugotovili nizko prevalenco tvorbe kolicina K in prvi objavili inhibitorne koncentracije (od 0,1 do 100 µg/ml) kolicina K za občutljive uropatogene seve. IMUNOLOŠKI SKLOP: Rezultate raziskav smo objavili v 39 člankih, ki jih citira SCI. Raziskave komplementnega sistema in apoptoze so izjemno pomembne, saj smo z rezultati vplivali na razumevanje pomembnih celičnih procesov, ki so povezani z odmiranjem celic. Z raziskavami naravne odpornosti preko sprememb prostega kalcija smo prispevali k razumevanju signalizacijskih poti v celicah imunskega sistema. Raziskave imunskega odziva v tkivih so pomembne za pojasnitev patogeneze in za optimizacijo novih terapevtskih pristopov pri zdravljenju imunsko pogojenih vnetij. Kljub velikemu številu podatkov v literaturi o pojavljanju citokinov v zdravem organizmu in pri različnih boleznih, je še vedno nemogoče prepoznati delovanje citokinskega spleta v celoti. Naši podatki so pomemben prispevek k prepoznavanju tega delovanja in k iskanju poti za poseganje v delovanje imunskega sistema. Rezultati preučevanja interferonov so prispevali k boljšemu razumevanju nekaterih bioloških učinkov humanih in prašičjih interferonov v normalnih in patoloških pogojih in s tem določanju njihove terapevtske in diagnostične vrednosti. VIROLOŠKI SKLOP: Rezultate raziskav smo objavili v 55 člankih, ki jih citira SCI. Z načrtovanim delom smo med prvimi v centralni in jugovzhodni Evropi molekularno-epidemiološko opredelili veliko število izolatov virusa hepatitisa C, virusa hepatitisa B in virusa HIV in s tem pomembno prispevali k naporom za zajezitev eksplozivnega širjenja parenteralno prenosljivih virusnih okužb v tem delu Evrope. Raziskovali smo številne aspekte (virološke, klinične, diagnostične) humanih virusov papiloma (HPV), vključno z genetsko raznolikostjo treh pomembnih genotipov HPV: HPV-6, HPV-53 in HPV-38. Izvedli smo obsežno elektronsko-mikroskopsko raziskavo iztrebkov bolnikov z gastroenteritisom z namenom dokazati pojavnost nekaterih novih, manj poznanih virusov, kot so sapovirusi in virusi aiči, med bolniki. Vzporedno smo izvedli molekularno-epidemiološko raziskavo nekaterih človeških in živalskih rotavirusnih in norovirusnih sevov v Sloveniji. SKLOP ZOONOZE: Rezultate raziskav smo objavili v 65 člankih, ki jih citira SCI. Rezultati raziskav so prispevali k boljšem razumevanju posameznih procesov, ki se dogajajo med določenimi mikroorganizmi, njihovimi gostitelji in prenašalci v naravnem okolju ter človekom, ki predstavlja pri večini obravnavanih okužb končni člen verige. Ob tem smo dokazali obstoj novih zoonotskih agensov v Sloveniji in njihovo izredno genetsko raznolikost. Preučevanje in poznavanje ekologije in epidemiologije zoonotskih agensov vključujoč bakterije, viruse in parazite je bilo vodilo v nove, začetne raziskave za odkrivanje imunopatoloških mehaniznov. Prvi izsledki so zelo odmevni, saj smo dokazali, da je virusno breme ključnega pomena pri ločevanju smrtnih primerov od preživelih pri bolnikih z KKHM in da virusno breme verjetno igra vlogo pri težji obliki HMRS povzročeni z virusom Dobrava.
Pomen za razvoj Slovenije
BAKTERIOLOŠKI SKLOP: Z metodami molekularne epidemiologije smo pomagali pri razjasnjevanju epidemij bolnišničnih infekcij v naših bolnišnicah in ugotovili, ali se določene odporne bakterije širijo tudi med bolnišnicami. Z rezultati smo vplivali na izboljšanje ukrepov za preprečevanje okužb. S podatki o odpornosti bakterij proti antibiotikom smo se uspešno vključili v načrtovanje empirične in usmerjene antibiotične terapije. IMUNOLOŠKI SKLOP: Predvidene raziskave apoptoze so trenutno ena najpomembnejših raziskovalnih tem v svetovnem merilu. Z dobljenimi rezultati smo se enakovredno vključili v mednarodne raziskovalne tokove in s tem dvignili ugled slovenske mednarodne znanosti. Raziskave imunskega odziva v tkivih v Sloveniji omogočajo evalvacijo posameznih terapevtskih možnosti in odločanje za optimalnejše (po učinku in porabljenih sredstvih) terapije. Informacija o količini citokinov, ki se pojavljajo v organizmu, je lahko koristen podatek pri spremljanju bolezni. V klinični praksi pa se že uveljavlja imunsko zdravljenje s citokini, citokinskimi protitelesi in antagonisti, zato je pomembno, da imamo izdelane metode za merjenje tarčnega citokina pri takem zdravljenju. VIROLOŠKI SKLOP: Z molekularno opredelitvijo manjših epidemij hepatitisov ter z razjasnitvijo vzrokov naraščanja odpornosti na protivirusna zdravila smo pomembno prispevali k razreševanju številnih problemov v zvezi s preprečevanjem pojavljanja in širjenja parenteralno prenosljivih virusnih okužb v Sloveniji. Raziskave NPC so epidemiološko pomembne za Slovenijo in za splošen študij tega karcinoma. Rezultati študije so pojasnili tudi razlike med sporadičnim in družinskim pojavljanjem tega karcinoma pri nas. SKLOP ZOONOZE: Z aplikacijo modernih metod molekularne epidemiologije v diagnostične namene, smo prispevali k hitremu in natančnemu odkrivanju nevarnih mikroorganizmov, ter tako preprečevali širjenje porajajočih se okužb. Najpomembnejši prispevek projekta so zaključki o razširjenosti mikroorganizmov v Sloveniji in priporočila o pravilni izbiri preventivnih ukrepov širjenja ali zdravljenja okužb. Rezultati raziskovalnega projekta so v pomoč raznim službam javnega zdravstva, ki skrbijo za nadzor in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Le na osnovi pravilne in učinkovite diagnostike različnih zoonotskih agensov lahko sodelujemo tudi z ministrstvom za obrambo in nudimo strokovno svetovanje in ukrepanje v primeru napada z orožji ali sredstvi za množično uničevanje ter s klasičnimi terorističnimi sredstvi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
