Projekti / Programi
Odnosi parazitskega obstajanja
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| B240 |
Biomedicinske vede |
Parazitologija (človeška in živalska) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
bolnišnične okužbe, odpornost bakterij, virus EBV, virusi hepatititsa B in C, virus HIV, enterični virusi, apoptoza, citokini, interferoni, zoonotični mikroorganizmi, molekularna epidemiologija, genetska variabilnost, nadzor nad okužbami, diagnostika, terapija okužb
Raziskovalci (57)
Organizacije (1)
Povzetek
Program Odnosi parazitskega obstajanja združuje različne raziskovalne sklope, ki jih povezuje tema o proučevanju odnosov med povzročitelji bolezni in gostiteljem, ki je lahko človek ali žival in morebitnimi prenašalci patogenih mikroorganizmov.
Baktriološki sklop: Povzročitelji mikrobnih bolezni se spreminjajo, saj je uporaba antibiotikov sprožila pri večini bakterij spremembe v občutljivosti za večino antibiotikov. S stalnim nadzorom krožečih bakterijskih sevov je mogoče spremljati spreminjanje občutljivosti. Spremembe nas zanimajo pri bakterijah, ki se lahko širijo kot bolnišnični povzročitelji okužb. Končni cilj je, spoznati načine nastanka in širjenja odpornih bakterij, ter vplivati na izboljšanje ukrepov za preprečevanje okužb.
Virološki sklop: Virus Epstein-Barr (VEB) je navzoč v tkivu nekaterih tumorjev. Pri bolnikih s karcinomom nosnega žrela (NPC) bomo določali genotip virusa in varianto F, oziroma f. Raziskave so epidemiološko pomembne za Slovenijo in za splošen študij NPC; morda bodo pojasnile tudi razlike med sporadičnim in družinskim pojavljanjem tega karcinoma pri nas. Molekularna epidemiologija virusov hepatititsa C in B ter virusa HIV, predvsem razporeditev njihovih genotipov in drugih genetskih različic je v Sloveniji še precejšnja neznanka. Z molekularno-epidemiološko analizo velikega števila izolatov virusa hepatitisa C, virusa hepatitisa B in virusa HIV bomo opredelili genetske različice teh virusov v Sloveniji, ugotovili razširjenost primarne in pridobljene odpornosti na protivirusna zdravila in njihovo genetsko podlago ter razjasnili nekatere primere epidemij parenteralno prenosljivih virusnih okužb. Še vedno ostaja del gastroenteritisov etiološko nepojasnjen in jih verjetno povzročajo novoporajajoči virusi (kobu-, toro-, non A rota-, norovirusi). Njihov prenos na človeka v večini ni znan oz. pojasnjen. Z raziskavami želimo spoznati enterične viruse z molekularno virološke, klinične, medicinske in veterinarske perspektive.
Imunološki sklop: Katere so okoliščine, ki privedejo do apoptoze po aktivaciji komplementnega sistema in ali je proces pogojen za aktivacijo določenega receptorja. Cilj raziskave je, da raziščemo v prejšnjih stavkih navedene hipoteze. Proučevanje naravne odpornosti kot dela imunskega sistema je pomembno za razumevanje odziva organizma na mikrobe in za učinkovito varstvo pred okužbami. Pri tem nas zanimajo spremembe prostega citosolnega kalcija, ki je pomemben za nadzorovanje številnih celičnih dejavnosti in možnosti spreminjanja poteka celične aktivacije. V nadaljevanju bomo proučevali pojavljanje citokinov in vivo pri bakterijskih in virusnih infekcijah. Obenem pa bomo proučevali vpliv potencialnih imunomodulatorjev na sintezo citokinov v celičnih kulturah. Odzive bomo odvrednotili glede na Th1/Th2 paradigmo in regulatorne mehanizme, ki pri tem sodelujejo. Ocenili bomo povezavo med vnetnim in protivnetnim citokinskim odzivom. Ob koncu bomo primerjali različne biološke učinke (protivirusni, proticelični, citotksični, "protitumorski") prašičjih in humanih interferonov ter interferonom podobnih beljakovin.
Sklop zoonoze: Raziskovali bomo ekologijo in epidemiologijo določenih mikroorganizmov v Sloveniji, ki se neposredno ali preko prenašalcev prenašajo iz živali na ljudi. Poglobljeno želimo proučiti že znane in odkriti nove gostitelje in prenašalce hantavirusov, virusa klopnega meningoencefalitisa, borelij, rikecij, erlihij, babezij in toxoplazme. Predpostavljamo, da so lahko določene živali (mali sesalci) gostitelji več različnih mikroorganizmov hkrati. Prav tako menimo, da verjetno posamezni vektorji (klopi) prenašajo različne mikroorganizme istočasno. Potrditi želimo predpostavko, da obstaja določena genetska variabilnost mikroorganizmov, ki jih obravnavamo v sklopu, glede na različne gostitelje, prenašalce in endemska žarišča v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati naših raziskav prinašajo pomembna nova spoznanja za boljše razumevanje biologije, ekologije, epidemiologije in patogeneze povzročiteljev nalezljivih bolezni. Ti podatki so v izjemno pomoč službam javnega zdravja, ki skrbijo za preprečevanje in nadzor nad širjenjem nalezljivih bolezni, hkrati pa odpirajo nove diagnostične in terapevtske možnosti. Tipizacija bakterij nam omogoča odkrivanje razširjenosti klonov z večkratno odpornostjo in analizo širjenja klonov znotraj države in med državami ter pravilno načrtovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje prenosa okužb. Z rezultati naših raziskav smo prispevali pomembne podatke o odpornosti bakterij proti antibiotikom in njihovih mehanizmih. S tipizacijo različnih odpornih bakterijskih sevov smo pojasnili bolnišnične izbruhe ter dokazali izvor in poti širjenja odpornih klonov. Z retrospektivnim spremljanjem bakterijske odpornosti smo nudili podporo pri ukrepu za zmanjševanje porabe antibiotikov. Posledično se na ta način vpliva tudi na preprečevanje širjenja bakterijske odpornosti proti antibiotikom, uvedenih v bolnišnici, kar je izrednega pomena za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Sodelovali smo tudi pri odkrivanju novih protimikrobnih spojin za zdravljenje vedno večjega števila okužb, povzročenih z odpornimi bakterijami. Nekatere od preiskovanih spojin so pokazale aktivnost proti bakterijam S. aureus in E. faecalis in E. faecium. Neustrezno uravnavani odzivi pogosto vodijo v patogenezo različnih vnetnih, avtoimunskih in malignih bolezni. Imunski odziv pomembno vpliva na potek in zdravljenje okužbe z H. pylori, ki je pomemben povzročitelj želodčnega raka. Dokazali smo, da različni izolati H. pylori različno vplivajo na dozorevanje dendritičnih celic in njihovo zmožnost predstavljanja antigenov, kar odpira nove možnosti zdravljenja okužbe. Pri patogenezi nekaterih pljučnih bolezni smo ugotavljali pomen spremenjenega razmerja primarnih vnetnih citokinov po izpostavitvi imunskih celic sestavinam bakterij in gliv. Rezultati so odprli vprašanje smiselnosti antimikotične terapije pri bolnikih s sarkoidozo. S preučevanjem pomena neustreznega citokinskega odziva pri virusnih hemoragičnih mrzlicah HMRS in KKHM smo prispevali k boljšem razumevanju virusne patogeneze. Razvili smo tudi izboljšan pristop pri predpripravi okolijskih in kliničnih vzorcev za nadaljnje metagenomske analize. Razvite metode bodo uporabne tudi v inštitucijah po Evropi ali drugod po svetu. Z novimi, bolj občutljivimi metodami smo tako izboljšali možnosti dokazovanja povzročiteljev sepse, ki jih je v krvi malo, vendar je njihov dokaz zelo pomemben za pravilno in pravočasno zdravljenje. S sistematično raziskavo molekularne epidemiologije virusnih okužb dihal v Sloveniji smo interpretirali vloge posameznih virusnih povzročiteljev pri okužbah dihal v zgodnjem otroštvu, odkrili pa smo tudi prvi primer življenjsko ogrožajoče okužbe z bokavirusom v svetovnem merilu. Predstavili smo prve podatke o prevalenci HPV genotipov, izvajanju presejalnega testiranja za rak materničnega vratu in uspešnosti uvedbe HPV cepiv v državah srednje/vzhodne Evrope ter zanje izdelali prve smernice za preprečevanje raka materničnega vratu. Z določanjem nukleotidnega zaporedja slovenskih izolatov HPV in določanje nukleotidnega zaporedja celotnega genoma genetsko najbolj raznolikih izolatov pa smo opredelili več novih genotipov HPV. Z zbiranjem molekularnih in epidemioloških podatkov enteričnih virusov smo ugotovili, da imajo pri prenosu le-teh pomembno vlogo neustrezni viri pitnih vod. Opredelili smo tudi največjo zbirko hantavirusnih genomov znotraj posamezne države. Izvedli smo najobsežnejšo študijo preučevanja vpliva biotskih, abiotskih in antropogenih dejavnikov na incidenco KME v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Spremljanje odpornosti bakterij na nivoju Slovenije je zelo pomembno za področje zdravljenja in preprečevanja nalezljivih bolezni. Rezultati študij kažejo na potrebo po poostritvi ukrepov za preprečevanje prenosa povzročiteljev okužb ter omogočajo načrtovanje empirične in usmerjene terapije bakterijskih okužb. Tipizacija bakterij omogoča odkrivanje razširjenosti klonov, novih lastnosti klonov in primerjavo širjenje klonov v državi in med državami ter omogoča pravilno načrtovanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Z rezultati epidemioloških raziskav odpornih sevov pomembnih bolnišničnih bakterij smo Slovenijo umestili na »evropski epidemiološki zemljevid« teh večkratno odpornih bakterij, ki že predstavljajo resen klinični problem. H. pylori je pomemben povzročitelj želodčnega raka. Ker je okužba v Sloveniji zelo pogosta (nad 50% ljudi), so rezultati naših raziskav na področju patogeneze okužbe izrednega pomena z vidika novih možnosti zdravljenja in preprečevanja želodčnega raka. Rezultati raziskav virusnih povzročiteljev okužb dihal omogočajo strokovno in ekonomsko optimiziranje virusne diagnostike, pravilno interpretacijo laboratorijskih izvidov in pregled nad epidemiološko situacijo v Sloveniji, ki je lahko podlaga za učinkovite preprečevalne ukrepe. Pravilna in pravočasna potrditev virusnega povzročitelja okužb dihal omogoča pravočasno zdravljenje s protivirusnimi zdravili, zmanjšuje uporabo antibiotikov in omogoča izolacijo bolnikov za čas kužnosti. Prvič smo pregledali površinske in podtalne vodne vire na enterične viruse in presenetljivo ugotovili relativno visoko stopnjo kontaminacije. Rezultate naše raziskave smo predstavili tudi strokovni javnosti v Sloveniji, ki je pristojna za sprejemanje ustreznih ukrepov pri preprečevanju okužb z vodo in hrano ter predlagali metodo za testiranje pitnih vod na enterične viruse, s katero bi lahko hitro ugotovimo morebitno kontaminacijo in s tem preprečimo okužbe. Slovenija je država z eno najvišjih incidenc klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi. Ugotavljali smo vpliv biotskih, abiotskih in antropogenih dejavnikov na incidenco KME v Sloveniji, na nastanek novih endemskih žarišč in izdelali prvi napovedni zemljevid. Ustvarili smo zbirke slovenskih genotipov različnih bakterij, virusov, parazitov in gliv, kar nam omogoča primerjavo z Evropo in svetom. Sevi, ki so del nacionalnih zbirk, predstavljajo osnovo za analizo raznolikosti vrst, ugotavljanje dejavnikov pomembnih za razlikovanje patogenih od nepatogenih vrst, spremljanje kazalcev razširjanja v Sloveniji in Evropi ter kazalcev tveganja za okužbo s posameznimi povzročitelji. Ti podatki so v pomoč tudi službam javnega zdravstva, ki skrbijo za preprečevanje in nadzor nad širjenjem nalezljivih bolezni pri nas. Raziskovalni rezultati so osnova za vpeljavo oz. izboljšavo diagnostičnih metod povzročiteljev nalezljivih bolezni v Sloveniji. Le na osnovi pravilne in učinkovite diagnostike različnih povzročiteljev lahko tudi učinkovito sodelujemo z Ministrstvom za obrambo in nudimo strokovno svetovanje in ukrepanje v primeru napada z orožji ali sredstvi za množično uničevanje. Člani raziskovalne skupine s svojimi sodelavci in raziskovalnim delom programske skupine znatno vplivajo na razvoj dodiplomskega in podiplomskega pouka iz širšega področja biomedicinskih znanosti, ki se vrši na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani (Medicinska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), kjer aktivno sodelujejo pri izvedbi pouka kot nosilci predmetov, predavatelji in/ali asistenti pri vajah. Poleg tega so tudi koordinatorji specialističnega študija medicinske in klinične mikrobiologije. Z objavo univerzitetnih učbenikov, priročnikov za vaje, različnih priporočil in smernic ter strokovnih in poljudnih člankov na širšem področju medicinske mikrobiologije pa prispevajo k informiranju, ozaveščanju in izobraževanju tako strokovne kot tudi širše javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
