Projekti / Programi
Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porodž
01. julij 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| 2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B570 |
Biomedicinske vede |
Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost |
| B190 |
Biomedicinske vede |
Klinična kemija |
nosečnost, presejalni testi, kromosomopatije, teratologija, toksičnost živega srebra, bolezni ščitnice, metabolizem joda, motnje menstruacijskega ciklusa, geni kandidati za prezgodnjo menopavzo, prezgodnji porod, obdelava biomedicinskih signalov, karakterizacija parametrov, podatkovno rudarjenje časovnih vrst, klasifikacija časovnih vzorcev, predikcija dogodkov, dvig kvalitete skrbi za porodnico in individualizirana skrb, porod kot preplet fizioloških, kulturnih in psihičnih dejavnikov, pravice žensk, porodna kultura, toksoplazmoza
Raziskovalci (34)
Organizacije (3)
Povzetek
1. Presejalni testi za odkrivanje zapletov in kromosomopatij. Vrednosti prostega beta-hCG in PAPP-A med 11. in 14. tednom nosečnosti se pri nosečnicah, ki nosijo plodove s trisomijo 21 (T21), trisomijo 18 (T18) ali nepravilnostmi spolnih kromosomov, razlikujejo od vrednosti pri nosečnicah s kromosomsko normalnimi plodovi. Pri nosečnicah, ki nosijo kromosomsko normalne plodove in pri katerih se kasneje v nosečnosti pojavijo porodniški zapleti, se vrednosti prostega beta-hCG in PAPP-A med 11. in 14. tednom razlikujejo od nosečnic, pri katerih poteka nosečnost brez zapletov.
Presejalne teste za odkrivanje kromosomopatij in zapletov v nosečnosti, ki jih uporabljamo in izvajamo na področju Slovenije, bomo celostno ovrednotili. Poseben poudarek bo namenjen analizi in vrednotenju lažno pozitivnih rezultatov presejanja, napovednim vrednostim in primernosti uporabe glede na značilnosti populacije.
2. Vpliv kemičnih in biokemičnih dejavnikov na reproduktivno zdravje. Proučevali bomo tiste toksične, subtoksične in biološke učinke živega srebra, ki so povezani s peroksidacijo lipidov in oksidativno okvaro DNK ter nekatere biološke indikatorje izpostavljenosti. Kopičenje in zadrževanje živega srebra v češeriki, v sprednjem delu hipofize, v ščitnici in testisih lahko potencialno vpliva na funkcijo posameznih žlez. Retrospektivno bomo ovrednotili vpliv živega srebra na reproduktivno zdravje izpostavljenih, saj je petstoletno delovanje Rudnika živega srebra močno obremenilo okolje mesta Idrije z živim srebrom.
3. Pogostost in oblike motenj delovanja ščitnice v reproduktivnem obdobju. Želimo ugotoviti, ali je preskrba z jodom v času nosečnosti v Sloveniji ustrezna, saj to vpliva na pojavnost ščitničnih bolezni kasneje v življenju in na plod. Želimo tudi ugotoviti in opredeliti pogostnost motenj delovanja ščitnice v času nosečnosti in v poporodnem obdobju ter vzroke za ta pojav v naši populaciji.
4. Prirojeni vzroki motenj menstruacijskega ciklusa. Pri bolnicah z motnjami menstruacijskega ciklusa bomo nadaljevali z opazovanjem in opredelitvijo nekaterih genetskih dejavnikov (DNK ploidija granuloza-luteinskih celic, mutacije v genu GALT, variacije v genu CYP11a).
5. Prezgodnji porod (PTD) je najpogostejši zaplet v nosečnosti, ker bistveno prispeva k perinatalni umrljivosti in obolevnosti. Z dodatnimi vrstami analize signalov elektrohisterografije želimo izboljšati napovedno vrednost za prezgodnji porod in postaviti sistem, ki bo zagotavljal enostavno in ponovljivo snemanje signalov. Obravnavali bomo tudi psihične stiske ter porod kot osrednji življenjski dogodek.
6. Primarna okužba s toksoplazmo gondii v nosečnosti. Podali bomo analizo zanesljivosti dokazovanja kongenitalne toksoplazmoze pri plodu z detekcijo DNA Toxoplasma gondii v plodovnici s PCR analizo.
Pomen za razvoj znanosti
Ekstremno in zelo prezgodnji porod je glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov. Veliko raziskovalcev po svetu na različne načine pristopa k problemu. Naša raziskovalna skupina je pristopila na izviren način kaplic. Na podlagi napovednega modela za tveganje za prezgodnji porod, ki ga je izdelal Verdenik, smo dodali različne preiskave in glede na rezultate tudi ukrepe. Med bazične raziskave, s katerimi se ukvarja le pet raziskovalnih skupin na svetu, sodi EHG. Ocenjujemo primernost različnih linearnih in nelinearnih tehnik obdelave za ločevanje med porodi ob PDP in prezgodnjimi porodi. Mediana frekvenca in vzorčna entropija sta najboljši. Razvili smo hitrejši algoritem za izračun vzorčne entropije. Posnetke električne aktivnosti maternice obdelujemo zgodaj v nosečnosti, za razliko od večine raziskav, ki se opravljajo tik pred porodom. Spletni vmesnik za dislocirano vnašanje podatkov o nosečnicah, ki omogoča prilagodljivost in fleksibilnost vmesnika pri kreiranju strani za vnos ter njegovo prenosljivost. Razviti vmesnik je uporabniku prijazen in sledi vsem splošno sprejeti modernim principom in navodilom načrtovanja uporabniških vmesnikov kot so: uporabnikov poln nadzor, razbremenjevanje uporabnikovega spomina in konsistenčnost. Poseben pomen za razvoj znanosti ima opravljeno teoretsko interdisciplinarno delo na posameznih konceptih (kot so medikalizacija, institucionalizacija in tehnologizacija reproduktivnega življenja), poglobljena razdelava psihičnih procesov, ki so povezani z nosečnostjo in dogodkom “rojstva matere” ter zgodnjim materinstvom, na drugi strani je pomemben razvoj novih metodoloških pristopov k raziskovanju porodnih kultur. Podatkovne zbirke ponujajo nastavke za sekundarno raziskovanje, obstoječa analiza pa odpira možnost socioloških, antropoloških in zgodovinskih analiz in prispeva k mednarodnim primerjavam porodnih kultur. V naši raziskavi smo proučili , ali vnos živega srebra in nekaterih drugih škodljivih snovi na različnih območjih republike Slovenije (Obalno-Kraško, Osrednje in Idrijsko), dosega tiste mejne vrednosti, ki po dosedanjih spoznanjih Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije ter Ameriške agencije za varstvo okolja (2003) predstavljajo najnižjo raven tveganja. Na osnovi rezultatov raziskave smo pripravili predloge za potrebne preventivne ukrepe, zlasti na področju uvajanja varovalne prehrane med nosečnostjo in pri otrocih po porodu, katera naj bi omogočila otrokov optimalen razvoj. Prednosti, ki jih je dal projekt: 1.) ocena zdravstvenega tveganja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem v okolju (na osnovi rezultatov smo ugotovili razlike v obremenjenosti mestnega, ruralnega in obremenjenega okolja), 2.) temeljita analiza medsebojnega delovanja toksičnih in varovalnih esencialnih kovin (na osnovi rezultatov lahko sklepamo na medsebojne učinke različnih agensov v okolju) in 3.) natančna navodila in nasveti za optimalno prehrano nosečnic in otrok pri katerih je vsebnost Hg v laseh in krvi dosegla najnižjo raven tveganja. Na znanstvenem področju je raziskava osvetlila razumevanje nekaterih mehanizmov delovanja živega srebra v osrednjem živčevju ter deloma tudi morebitno povečano občutljivost za Hg zaradi genetskega polimorfizma encimov, ki delujejo na sintezo in konjugacijo glutationa, kateri ima ključno vlogo zlasti pri vezavi in transportu Hg. Študija je bistveno doprinesla k ustvarjanju novih priporočil o varnem uživanju morske prehrane v Sloveniji in državah EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Poizkušamo izboljšati napovedovanje prezgodnjega poroda, ki je povezan z velikimi stroški. Vzdržujemo položaj naše raziskovalne skupine med vodilnimi na svetu na tem področju. Razvili smo nove neinvazivne nelinearne tehnike procesiranja signalov v pomoč k ocenjevanju tveganja prezgodnjega poroda.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
