Projekti / Programi
Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod II
01. januar 2014
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Raziskovalci (38)
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskovalni program bo obsegal 4 delovne sklope.
Cilji raziskave
DS1 Prezgodnji porod z 2 podsklopoma
DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon
Preučevali bomo učinkovitost vaginalnega mikroniziranega progesterone na podaljševanje nosečnosti pri grozečem prezgodnjem porodu, glede na skrajševanje dolžine dolžine materničnega vratu in glede na električno aktivnost miometrija.
DS1.2 Elektrofiziologija poroda
Glede na dosedanje rezultate bomo preučevali elektromiograme maternice (EHG) za ločevanje med porodi ob predvidenem datumu in prezgodnjimi porodi. Cilj dela je analizirati frekvenčni spekter in regularnost oziroma napovedljivost signalov za prezgodnji porod.
DS2 Predporodno zdravstveno varstvo z 2 podsklopoma
DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti
Cilj naše raziskave je ugotoviti, kakšen je obseg oksidativnega stresa in obrambnega antioksidantnega sistema v normalni nosečnosti in nosečnostih z različnimi zapleti.
DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti
Preučevali bomo povezavo med sFlt1/PGF in stopnjo preeklampsije ter povezavo med spremembo augmentacjskega indeksa in meritvijo arterijske trdote ob začetku nosečnosti in kasnejšim nastopom preeklampsije.
DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda z 2 podsklopoma
DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti
Preučevali bomo ali je mnogoplodna nosečnost povezana z višjo stopnjo depresivnosti, anksioznosti in stresa mater v obdobju nosečnosti ter z nižjo kvaliteto življenja in partnerskega odnosa 3 mesece po rojstvu.
DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu
Preučevali bomo v kakšnem odnosu so individualni biopsihosocialni dejavniki in odnosni dejavniki z nivoji anskioznosti, depresivnosti, različnimi osebnostnimi in značilnostmi selfa in stališč do sebe, pa tudi z izbranimi somatskimi/fiziološkimi dejavniki pri nosečnicah v zadnjem tromesečju nosečnosti.
DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija s 4 podsklopi
DS4.1 Postneonatalne epilepsije
Preučevali bomo kazalce, ki napovedujejo slab izid akutne nevrološke okvare pri novorojenčkih: postneonatalno epilepsijo, inteligenčno manjzmožnost in cerebralno paralizo. Ugotavljali bomo povezanost neonatalnih konvulzij in postneonatalne epilepsije s cerebralno paralizo.
DS4.2 Razvoj otrok, ki so imeli v neonatalnem obdobju opravljene biokemijske pokazatelje močne zastrupitve z živim srebrom/težkimi kovinami
Novorojenčkom smo analizrali popkovno kri na prisotnost živega srebra in drugih kovin (2008/9). Ob vstopu v šolo bomo ocenili njihove kognitivne sposobnosti z enim od inteligennih testov za predšolske otroke.
DS4.3 Dolgotrajno sledenje odraslih oseb po hipoksično-ishemični encefalopatiji v neonatalnem obdobju
Dolgotrajno bomo sledili nevropsihološki, funkcijski in slikovni izid po blagi do zmerni hipokisčno-ishemični encefalopatiji v novorojenčkovem obdobju Preučevali bomo povezavo med disfunkcijami na podlagi podrobnih nevropsiholoških testiranj z nevroslikovnimi spremembami
DS4.4 Zgodnje odkrivanje motenj spanja in povezava s sindromom kongenitalne centralne hipoventilacije (CCHS)
Preučevali bomo, kakšna je slovenska populacija otrok s sindromom CCHS in kakšni so nevrofiziološki rezultati pri teh otrocih.
Relevantnost predlaganega projekta
Projekt bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje strokovnjake Univerzitetnega kliničnega centra, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Inštituta za varovanje zdravja RS, strokovnjake raziskovalnega projekta DG Sanco, Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška), National Maternity Hospital Dublin (Irska), St.Joseph’s Hospital and Medical Center, Phoenix (ZDA) in Massachusetts Institute of Technology, Cambridge (ZDA).
Z interdisciplinarni pristop, sodobna spoznanja in nove metodologije bomo uporabili dvig kakovosti perinatalne oskrbe v Sloveniji, kar
Pomen za razvoj znanosti
Zastavljeni program bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje mednarodno sodelovanje strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, raziskovalno skupino projekta DG Sanco, Medicinsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška), National Maternity Hospital Dublin (Irska), St.Joseph’s Hospital and Medical Center, Phoenix (ZDA) in Massachusetts Institute of Technology, Cambridge (ZDA).
DS21 Prezgodnji porod
DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon
Prezgodnji porod (PP) ostaja eden najpomembnejših nerešenih problemov v perinatologiji. Dodajanje progesterona lahko zmanjša tveganje za PP pri določenih nosečnicah. Z našo raziskavo želimo ugotoviti, ali progesteron primarno zavira kontraktilnost miometrija ali upočasni proces zorenja materničnega vratu.
DS1.2 Elektrofiziologija poroda
Rezultati predlaganih raziskav, ažurirana podatkovna baza TPEHG DB in nova podatkovna baza, naj bi rezultirali v: 1) nova merila in standarde na področju avtomatske analize EHG posnetkov tako glede dolžine posnetkov (30 minut) in metodologije obdelave; 2) pol avtomatsko interaktivno analizo med zgodnjim tednom snemanja (23. teden); 3) možno primerljivost postopkov za derivacijo cenilk; 4) primerljivost statističnih rezultatov klasifikacije posnetkov; 5) v izboljšano neinvazivno napovedovanje prezgodnjega poroda.
DS2 Predporodno zdravstveno varstvo
DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti
Dobljeni znanstveni rezultati bodo prispevali k razvoju temeljnega znanja o prisotnosti oksidativnega stresa v nosečnosti. Izsledki raziskav oksidacijskega stresa v nosečnosti bi nam dali pomemben vpogled v vlogo in odražanje oksidativnega statusa v drugem trimesečju nosečnosti in ob porodu.
DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti
Zgodnje odkrivanje preeklampsije bi omogočilo zgodnje uvajanje preventivnega ukrepanja in zdravljenja placentarne insuficience, ki lahko vodi v preeklampsijo in zastoj plodove rasti, ki sta med pomembnejšimi dejavniki maternalne, fetalne in neonatalne obolevnosti in umrljivosti.
DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda
DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti
Število mnogoplodnih nosečnosti zaradi zdravljenja neplodnosti z postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, s tem se povečuje število družin z dvojčki, ki v slovenskem prostoru niso deležni ustrezne pozornosti. Študija bo prinesla nove znanstvene ugotovitve o morebitnih posebnostih in potrebah žensk z mnogoplodno nosečnostjo v Sloveniji.
DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu
Do sedaj še nimamo empiričnih podatkov o pogostosti spektra s stresom povezanih duševnih motenj v nosečnosti in njihove napovedne vrednosti na kasnejše funkcioniranje matere in otroka. Prav tako primanjkuje podatkov o vplivu konteksta medosebnih odnosov na percepcije ženske v perinatalnem in poporodnem obdobju. Raziskava namerava analizirati tudi povezavo med dejavniki duševnega doživljanja udeleženk in pomembnimi somatskimi variablami. Na tak način lahko raziskava prispeva tudi k epigenetskim fenomenom zgodnjega razvoja otroka.
DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija
Predvidevamo, da bomo lahko našli nove povezave med nevroslikovnimi spremembami, ki nastanejo zaradi hopoksije ob porodu in odstopi nevropsiholoških testiranj, kar bi lahko omogočilo boljše preventivne mere pri novorojenčkih s hipoksijo, glede na področje možganov, kjer je okvara največja.
Pomemben doprinos bo tudi raziskava o vplivu težkih kovin (zlasti živega srebra) na zgodnji razvoj, in morebitne koristi protektivnih učinkov polinenasičenih maščobnih kislin v prehrani mater.
Poskušali bomo najti najboljši algoritem nevrofizioloških preiskav za odkirvanje in sledenje kongenitalnega sindroma centralne hipoventilacije.
Pomen za razvoj Slovenije
DS21 Prezgodnji porod
DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon
V Sloveniji imamo v Sloveniji 6-7% prezgodnjih porodov, ki prispevajo 60% k obporodne umrljivosti in obolevnosti. Pogostnost prezgodnjega poroda se v zadnjih desetletjih ni bistveno spremenila. Zdravljenje s progesteronom bi lahko preprečilo prezgodnji porod pri nosečnicah z znaki in simptomi grozečega prezgodnjega poroda. Tako bi tej skupini nosečnic poleg tokolize in maturacijskega zdravljenja ponudili tudi progesteronsko terapijo in znižali visoke stroške, povezane z nedonošenostjo, ter zmanjšali tveganje za neonatalno umrljivost in obolevnost.
DS1.2 Elektrofiziologija poroda
Posodobljena podatkovna baza TPEHG DB in nova, odprta in prosto dostopna ter javna podatkovna baza, lahko prineseta mnogo citatov raziskovalni skupini in s tem mednarodno prepoznavnost skupine.
Nadaljevali bomo uspešno sodelovanja z elitno ameriško univerzo Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Sodelovanje lahko vodi v nove skupne projekte in publikacije.
DS2 Predporodno zdravstveno varstvo
DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti
Pomemben družbeno-ekonomski prispevek pa bi raziskava doprinesla v primeru dobre korelacije med označevalci v materinem in plodovem okolju, saj bi bila osnova za rutinski neinvazivni postopek spremljanja oksidativnega statusa v nosečnosti in nadaljnje raziskovanje napovedovanja zapletov v nosečnosti.
DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti
Zgodnje odkrivanje preeklampsije bi omogočilo zgodnje uvajanje preventivnega ukrepanja in zdravljenja placentarne insuficience, ki lahko vodi v preeklampsijo in zastoj plodove rasti, ki sta med pomembnejšimi dejavniki maternalne, fetalne in neonatalne obolevnosti in umrljivosti.
DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda
DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti
Na podlagi rezultatov raziskave bo oblikovan preventivni program za zgodnje odkrivanje in preprečevanje negativnih psiholoških izidov za ženske z mnogoplodno nosečnostjo.
DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu
Sodobni demografski in socialnoekonomski trendi v Sloveniji so manj ugodni, zato je razumevanje in načrtovanje preventive in učinkovitih intervenc v nosečnosti velikega pomena tako za neposredno zdravje žensk v nosečnosti in v porodu, ampak tudi za podporo ugodnega razvoja otrok v zgodnjem obdobju.
DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija
Prvič bomo na popuaciji slovenskih mladih odraslih oseb ugotavljali kognitivne odstope po hipoksiji v neonatalnem obdbju.
Pridobili bomo pomembne podatke o načinu prehrane pri slovenskih nosečnicah med nosečnostjo in porodom in o uživanju morebitnih protektivnih snovi (PUFA), ter o vplivu težkih kovin na zgodnji otrokov razvoj v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
