Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod II

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (38)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33346  Jana Ambrožič  Srce in ožilje  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  126 
2.  51886  dr. Jure Bedenk  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  16 
3.  18541  Matjaž Centa    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
4.  12176  dr. Lilijana Cerar Kornhauser  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  210 
5.  26066  Zdenka Dolinar    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
6.  14076  dr. Zalka Drglin  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2019  555 
7.  35405  Teja Fabjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2014 - 2019  43 
8.  00814  dr. Ksenija Geršak  Reprodukcija človeka  Vodja  2014 - 2019  531 
9.  07652  dr. Vislava Globevnik Velikonja  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  318 
10.  03438  dr. Franc Jager  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2019  158 
11.  17160  dr. Aleš Jerin  Srce in ožilje  Raziskovalec  2014 - 2019  197 
12.  28896  Nataša Jeršin    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
13.  34719  Simona Kovačič  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
14.  17638  Meta Kovačič Lužnik    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
15.  34577  Kristina Kumer  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2014 - 2019  57 
16.  30746  dr. Miha Lučovnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  373 
17.  25792  dr. Minca Mramor  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2016  61 
18.  09180  dr. David Neubauer  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2019  749 
19.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  1.308 
20.  35640  dr. Lucija Pavše  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2014 - 2018  34 
21.  22159  Martina Pečlin    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
22.  35071  dr. Matevž Pesek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019  145 
23.  00789  dr. Tanja Premru-Sršen  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  361 
24.  32180  dr. Barbara Rejc  Farmacija  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  11 
25.  17431  Stanislava Sever    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
26.  51882  Lara Slavec  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  14 
27.  18199  dr. Aleš Smrdel  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014  87 
28.  26065  Darja Strnad-Tetičkovič    Tehnični sodelavec  2014 
29.  32182  dr. Staša Stropnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2016  20 
30.  24860  dr. Darija Šćepanović  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2014 - 2019  576 
31.  15150  dr. Irena Štucin-Gantar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2017  105 
32.  35750  Vera Troha Poljančič    Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
33.  28871  dr. Andreja Trojner Bregar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2019  173 
34.  15638  dr. Nataša Tul-Mandić  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2018  364 
35.  05015  dr. Ivan Verdenik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2019  480 
36.  38277  dr. Maša Vidmar Golja  Farmacija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  11 
37.  06087  dr. Irma Virant Klun  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2019  524 
38.  37390  Lidija Žgur    Tehnični sodelavec  2014 - 2018  87 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.674 
2.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.280 
3.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.525 
Povzetek
Raziskovalni program bo obsegal 4 delovne sklope.   Cilji raziskave DS1 Prezgodnji porod z 2 podsklopoma DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon Preučevali bomo učinkovitost vaginalnega mikroniziranega progesterone na podaljševanje nosečnosti pri grozečem prezgodnjem porodu, glede na skrajševanje dolžine dolžine materničnega vratu in glede na električno aktivnost miometrija.   DS1.2 Elektrofiziologija poroda Glede na dosedanje rezultate bomo preučevali elektromiograme maternice (EHG) za ločevanje med porodi ob predvidenem datumu in prezgodnjimi porodi. Cilj dela je analizirati frekvenčni spekter in regularnost oziroma napovedljivost signalov za prezgodnji porod.   DS2 Predporodno zdravstveno varstvo z 2 podsklopoma DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti Cilj naše raziskave je ugotoviti, kakšen je obseg oksidativnega stresa in obrambnega antioksidantnega sistema v normalni nosečnosti in nosečnostih z različnimi zapleti.   DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti Preučevali bomo povezavo med sFlt1/PGF in stopnjo preeklampsije ter povezavo med spremembo augmentacjskega indeksa in meritvijo arterijske trdote ob začetku nosečnosti in kasnejšim nastopom preeklampsije.   DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda z 2 podsklopoma DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti Preučevali bomo ali je mnogoplodna nosečnost povezana z višjo stopnjo depresivnosti, anksioznosti in stresa mater v obdobju nosečnosti ter z nižjo kvaliteto življenja in partnerskega odnosa 3 mesece po rojstvu.   DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu Preučevali bomo v kakšnem odnosu so individualni biopsihosocialni dejavniki in odnosni dejavniki z nivoji anskioznosti, depresivnosti, različnimi osebnostnimi in značilnostmi selfa in stališč do sebe, pa tudi z izbranimi somatskimi/fiziološkimi dejavniki pri nosečnicah v zadnjem tromesečju nosečnosti.   DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija s 4 podsklopi DS4.1 Postneonatalne epilepsije Preučevali bomo kazalce, ki napovedujejo slab izid akutne nevrološke okvare pri novorojenčkih: postneonatalno epilepsijo, inteligenčno manjzmožnost in cerebralno paralizo. Ugotavljali bomo povezanost neonatalnih konvulzij in postneonatalne epilepsije s cerebralno paralizo.   DS4.2 Razvoj otrok, ki so imeli v neonatalnem obdobju opravljene biokemijske pokazatelje močne zastrupitve z živim srebrom/težkimi kovinami Novorojenčkom smo analizrali popkovno kri na prisotnost živega srebra in drugih kovin (2008/9). Ob vstopu v šolo bomo ocenili njihove kognitivne sposobnosti z enim od inteligennih testov za predšolske otroke.   DS4.3 Dolgotrajno sledenje odraslih oseb po hipoksično-ishemični encefalopatiji v neonatalnem obdobju Dolgotrajno bomo sledili nevropsihološki, funkcijski in slikovni izid po blagi do zmerni hipokisčno-ishemični encefalopatiji v novorojenčkovem obdobju Preučevali bomo povezavo med disfunkcijami na podlagi podrobnih nevropsiholoških testiranj z nevroslikovnimi spremembami   DS4.4 Zgodnje odkrivanje motenj spanja in povezava s sindromom kongenitalne centralne hipoventilacije (CCHS) Preučevali bomo, kakšna je slovenska populacija otrok s sindromom CCHS in kakšni so nevrofiziološki rezultati pri teh otrocih.   Relevantnost predlaganega projekta Projekt bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje strokovnjake Univerzitetnega kliničnega centra, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Inštituta za varovanje zdravja RS, strokovnjake raziskovalnega projekta DG Sanco, Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška), National Maternity Hospital Dublin (Irska), St.Joseph’s Hospital and Medical Center, Phoenix (ZDA) in  Massachusetts Institute of Technology, Cambridge (ZDA).  Z interdisciplinarni pristop, sodobna spoznanja in nove metodologije bomo uporabili dvig kakovosti perinatalne oskrbe v Sloveniji, kar
Pomen za razvoj znanosti
Zastavljeni program bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje mednarodno sodelovanje strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije,  raziskovalno skupino projekta DG Sanco, Medicinsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška), National Maternity Hospital Dublin (Irska), St.Joseph’s Hospital and Medical Center, Phoenix (ZDA) in Massachusetts Institute of Technology, Cambridge (ZDA).   DS21 Prezgodnji porod DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon Prezgodnji porod (PP) ostaja eden najpomembnejših nerešenih problemov v perinatologiji. Dodajanje progesterona lahko zmanjša tveganje za PP pri določenih nosečnicah. Z našo raziskavo želimo ugotoviti, ali progesteron primarno zavira kontraktilnost miometrija ali upočasni proces zorenja materničnega vratu.   DS1.2 Elektrofiziologija poroda Rezultati predlaganih raziskav, ažurirana podatkovna baza TPEHG DB in nova podatkovna baza, naj bi rezultirali v: 1) nova merila in standarde na področju avtomatske analize EHG posnetkov tako glede dolžine posnetkov (30 minut) in metodologije obdelave; 2) pol avtomatsko interaktivno analizo med zgodnjim tednom snemanja (23. teden); 3) možno primerljivost postopkov za derivacijo cenilk; 4) primerljivost statističnih rezultatov klasifikacije posnetkov; 5) v izboljšano neinvazivno napovedovanje prezgodnjega poroda.   DS2 Predporodno zdravstveno varstvo DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti Dobljeni znanstveni rezultati bodo prispevali k razvoju temeljnega znanja o prisotnosti oksidativnega stresa v nosečnosti. Izsledki raziskav oksidacijskega stresa v nosečnosti bi nam dali pomemben vpogled v vlogo in odražanje oksidativnega statusa v drugem trimesečju nosečnosti in ob porodu.   DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti Zgodnje odkrivanje preeklampsije bi omogočilo zgodnje uvajanje preventivnega ukrepanja in zdravljenja placentarne insuficience, ki lahko vodi v preeklampsijo in zastoj plodove rasti, ki sta med pomembnejšimi dejavniki maternalne, fetalne in neonatalne obolevnosti in umrljivosti.   DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti Število mnogoplodnih nosečnosti zaradi zdravljenja neplodnosti z postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, s tem se povečuje število družin z dvojčki, ki v slovenskem prostoru niso deležni ustrezne pozornosti. Študija bo prinesla nove znanstvene ugotovitve o morebitnih posebnostih in potrebah žensk z mnogoplodno nosečnostjo v Sloveniji.   DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu Do sedaj še nimamo empiričnih podatkov o pogostosti spektra s stresom povezanih duševnih motenj v nosečnosti in njihove napovedne vrednosti na kasnejše funkcioniranje matere in otroka. Prav tako primanjkuje podatkov o vplivu konteksta medosebnih odnosov na percepcije ženske v perinatalnem in poporodnem obdobju. Raziskava namerava analizirati tudi povezavo med dejavniki duševnega doživljanja udeleženk in pomembnimi somatskimi variablami. Na tak način lahko raziskava prispeva tudi k epigenetskim fenomenom zgodnjega razvoja otroka.   DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija Predvidevamo, da bomo lahko našli nove povezave med nevroslikovnimi spremembami, ki nastanejo zaradi hopoksije ob porodu in odstopi nevropsiholoških testiranj, kar bi lahko omogočilo boljše preventivne mere pri novorojenčkih s hipoksijo, glede na področje možganov, kjer je okvara največja. Pomemben doprinos bo tudi raziskava o vplivu težkih kovin (zlasti živega srebra) na zgodnji razvoj, in morebitne koristi protektivnih učinkov polinenasičenih maščobnih kislin v prehrani mater. Poskušali bomo najti najboljši algoritem nevrofizioloških preiskav za odkirvanje in sledenje kongenitalnega sindroma centralne hipoventilacije.
Pomen za razvoj Slovenije
DS21 Prezgodnji porod DS1.1 Preprečevanje prezgodnjega poroda s progesteronon V Sloveniji imamo v Sloveniji 6-7% prezgodnjih porodov, ki prispevajo 60% k obporodne umrljivosti in obolevnosti. Pogostnost prezgodnjega poroda se v zadnjih desetletjih ni bistveno spremenila. Zdravljenje s progesteronom bi lahko preprečilo prezgodnji porod pri nosečnicah z znaki in simptomi grozečega prezgodnjega poroda. Tako bi tej skupini nosečnic poleg tokolize in maturacijskega zdravljenja ponudili tudi progesteronsko terapijo in znižali visoke stroške, povezane z nedonošenostjo, ter zmanjšali tveganje za neonatalno umrljivost in obolevnost.   DS1.2 Elektrofiziologija poroda Posodobljena podatkovna baza TPEHG DB in nova, odprta in prosto dostopna ter javna podatkovna baza, lahko prineseta mnogo citatov raziskovalni skupini in s tem mednarodno prepoznavnost skupine. Nadaljevali bomo uspešno sodelovanja z elitno ameriško univerzo Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Sodelovanje lahko vodi v nove skupne projekte in publikacije.   DS2 Predporodno zdravstveno varstvo DS2.1 Oksidativni stres v nosečnosti Pomemben družbeno-ekonomski prispevek pa bi raziskava doprinesla v primeru dobre korelacije med označevalci v materinem in plodovem okolju, saj bi bila osnova za rutinski neinvazivni postopek spremljanja oksidativnega statusa v nosečnosti in nadaljnje raziskovanje napovedovanja zapletov v nosečnosti.   DS2.2 Arterijska trdota, biokemični in ultrazvočni markerji za zaplete v nosečnosti Zgodnje odkrivanje preeklampsije bi omogočilo zgodnje uvajanje preventivnega ukrepanja in zdravljenja placentarne insuficience, ki lahko vodi v preeklampsijo in zastoj plodove rasti, ki sta med pomembnejšimi dejavniki maternalne, fetalne in neonatalne obolevnosti in umrljivosti.   DS3 Psihološki in družbenosocialni vidiki poroda DS3.1 Psihološke značilnosti doživljanja mnogoplodne nosečnosti Na podlagi rezultatov raziskave bo oblikovan preventivni program za zgodnje odkrivanje in preprečevanje negativnih psiholoških izidov za ženske z mnogoplodno nosečnostjo.   DS3.2 Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in tveganja duševnega zdravja žensk v nosečnosti in po porodu Sodobni demografski in socialnoekonomski trendi v Sloveniji so manj ugodni, zato je razumevanje in načrtovanje preventive in učinkovitih intervenc v nosečnosti velikega pomena tako za neposredno zdravje žensk v nosečnosti in v porodu, ampak tudi za podporo ugodnega razvoja otrok v zgodnjem obdobju.   DS4 Neonatalogija in otroška nevrologija Prvič bomo na popuaciji slovenskih mladih odraslih oseb ugotavljali kognitivne odstope po hipoksiji v neonatalnem obdbju. Pridobili bomo pomembne podatke o načinu prehrane pri slovenskih nosečnicah med nosečnostjo in porodom in o uživanju morebitnih protektivnih snovi (PUFA), ter o vplivu težkih kovin na zgodnji otrokov razvoj v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno