Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod II

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
nosečnost, presejalni testi, kromosomopatije, teratologija, toksičnost živega srebra, bolezni ščitnice, metabolizem joda, motnje menstruacijskega ciklusa, geni kandidati za prezgodnjo menopavzo, prezgodnji porod, obdelava biomedicinskih signalov, karakterizacija parametrov, podatkovno rudarjenje časovnih vrst, klasifikacija časovnih vzorcev, predikcija dogodkov, dvig kvalitete skrbi za porodnico in individualizirana skrb, porod kot preplet fizioloških, kulturnih in psihičnih dejavnikov, pravice žensk, porodna kultura, toksoplazmoza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (48)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05273  dr. Janez Babnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  180 
2.  24470  dr. Tina Bregant  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  474 
3.  18541  Matjaž Centa    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
4.  03896  dr. Matko-Vasili Cerar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  129 
5.  12176  dr. Lilijana Cerar Kornhauser  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2013  210 
6.  27931  Radomir Čolič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
7.  26066  Zdenka Dolinar    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
8.  14076  dr. Zalka Drglin  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  545 
9.  35405  Teja Fabjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  43 
10.  28073  Vesna Fabjan Vodušek  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  110 
11.  26513  dr. Gašper Fele Žorž  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  21 
12.  00814  dr. Ksenija Geršak  Reprodukcija človeka  Vodja  2009 - 2013  523 
13.  07652  dr. Vislava Globevnik Velikonja  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  316 
14.  19208  dr. Barbara Gnidovec Stražišar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  189 
15.  17635  Klementa Habjan    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
16.  03438  dr. Franc Jager  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  158 
17.  17160  dr. Aleš Jerin  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2013  196 
18.  28896  Nataša Jeršin    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
19.  27741  dr. Simona Jurković Mlakar  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  82 
20.  34719  Simona Kovačič  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2012 - 2013 
21.  17638  Meta Kovačič Lužnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
22.  23230  dr. Ljuba Krnjak  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  65 
23.  34577  Kristina Kumer  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  57 
24.  30746  dr. Miha Lučovnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2012 - 2013  369 
25.  09180  dr. David Neubauer  Onkologija  Raziskovalec  2009 - 2013  747 
26.  04216  dr. Živa Novak-Antolič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  418 
27.  26064  Ljuba Orel    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
28.  21413  dr. Damjan Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  475 
29.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  1.305 
30.  05325  dr. Darja Paro  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  350 
31.  35640  dr. Lucija Pavše  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2013  33 
32.  22159  Martina Pečlin    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
33.  00789  dr. Tanja Premru-Sršen  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  359 
34.  03893  dr. Marija Prezelj  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  218 
35.  17649  Mirjana Puršič    Tehnični sodelavec  2009 
36.  32180  dr. Barbara Rejc  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  11 
37.  28510  dr. Jasmina Živa Rožman  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  44 
38.  17431  Stanislava Sever    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
39.  11331  dr. Milan Skitek  Onkologija  Raziskovalec  2009 - 2013  326 
40.  18199  dr. Aleš Smrdel  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  86 
41.  26065  Darja Strnad-Tetičkovič    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
42.  32182  dr. Staša Stropnik  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  19 
43.  15150  dr. Irena Štucin-Gantar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  103 
44.  17653  Danica Štuhec    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
45.  28871  dr. Andreja Trojner Bregar  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2009 - 2010  166 
46.  15638  dr. Nataša Tul-Mandić  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  362 
47.  05015  dr. Ivan Verdenik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2013  479 
48.  26062  Sabina Zupan    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.640 
2.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.014 
Povzetek
1. Presejalni testi za odkrivanje zapletov in kromosomopatij. Vrednosti prostega beta-hCG in PAPP-A med 11. in 14. tednom nosečnosti se pri nosečnicah, ki nosijo plodove s trisomijo 21 (T21), trisomijo 18 (T18) ali nepravilnostmi spolnih kromosomov, razlikujejo od vrednosti pri nosečnicah s kromosomsko normalnimi plodovi. Pri nosečnicah, ki nosijo kromosomsko normalne plodove in pri katerih se kasneje v nosečnosti pojavijo porodniški zapleti, se vrednosti prostega beta-hCG in PAPP-A med 11. in 14. tednom razlikujejo od nosečnic, pri katerih poteka nosečnost brez zapletov. Presejalne teste za odkrivanje kromosomopatij in zapletov v nosečnosti, ki jih uporabljamo in izvajamo na področju Slovenije, bomo celostno ovrednotili. Poseben poudarek bo namenjen analizi in vrednotenju lažno pozitivnih rezultatov presejanja, napovednim vrednostim in primernosti uporabe glede na značilnosti populacije. 2. Vpliv kemičnih in biokemičnih dejavnikov na reproduktivno zdravje. Proučevali bomo tiste toksične, subtoksične in biološke učinke živega srebra, ki so povezani s peroksidacijo lipidov in oksidativno okvaro DNK ter nekatere biološke indikatorje izpostavljenosti. Kopičenje in zadrževanje živega srebra v češeriki, v sprednjem delu hipofize, v ščitnici in testisih lahko potencialno vpliva na funkcijo posameznih žlez. Retrospektivno bomo ovrednotili vpliv živega srebra na reproduktivno zdravje izpostavljenih, saj je petstoletno delovanje Rudnika živega srebra močno obremenilo okolje mesta Idrije z živim srebrom. 3. Pogostost in oblike motenj delovanja ščitnice v reproduktivnem obdobju. Želimo ugotoviti, ali je preskrba z jodom v času nosečnosti v Sloveniji ustrezna, saj to vpliva na pojavnost ščitničnih bolezni kasneje v življenju in na plod. Želimo tudi ugotoviti in opredeliti pogostnost motenj delovanja ščitnice v času nosečnosti in v poporodnem obdobju ter vzroke za ta pojav v naši populaciji. 4. Prirojeni vzroki motenj menstruacijskega ciklusa. Pri bolnicah z motnjami menstruacijskega ciklusa bomo nadaljevali z opazovanjem in opredelitvijo nekaterih genetskih dejavnikov (DNK ploidija granuloza-luteinskih celic, mutacije v genu GALT, variacije v genu CYP11a). 5. Prezgodnji porod (PTD) je najpogostejši zaplet v nosečnosti, ker bistveno prispeva k perinatalni umrljivosti in obolevnosti. Z dodatnimi vrstami analize signalov elektrohisterografije želimo izboljšati napovedno vrednost za prezgodnji porod in postaviti sistem, ki bo zagotavljal enostavno in ponovljivo snemanje signalov. Obravnavali bomo tudi psihične stiske ter porod kot osrednji življenjski dogodek. 6. Primarna okužba s toksoplazmo gondii v nosečnosti. Podali bomo analizo zanesljivosti dokazovanja kongenitalne toksoplazmoze pri plodu z detekcijo DNA Toxoplasma gondii v plodovnici s PCR analizo.
Pomen za razvoj znanosti
Program “Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod II” temelji na potrebi po razširitvi znanje in izboljšanju delovanja na področju varovanja reproduktivnega zdravja z izvajanjem temeljnega znanstvenega in klinično uporabnega raziskovalnega dela. Skupaj smo objavili 87 publikacij v revijah z faktorji vpliva IF od 0.067 do 10.603. V okviru publikacij, ki so neposredno povezane z vsebimo programa, je 19 člankov objavljenih v revijah kategorije A' ali A''. V obdobju 2009­-2013 so bili člani programske skupine mentorji 10 doktorskih disertacij, 10 magistrskih del in 3 specialističnih nalog ter somentorji 5 doktorskih disertacij in 3 magistrskih nalog. V okviru programske vsebine so bile zaključene tudi 4 študentske raziskovalne prešernove naloge. Rezultati so bili predstavljeni na številnih mednarodnih srečanjih kot vabljena predavanja ali kot ustne predstavitvi in posterji. Člani programske skupine aktivno sodelujejo v mednarodnih projektih, so uredniki mednarodnih revij in soorganizatorji mednarodnih srečanj. Rezultati so odprli številna nova vprašanja, ki nam omogočajo, da si aktivno zastavljamo nove cilje za delo v naslednjih letih.
Pomen za razvoj Slovenije
Doseženi cilji v vseh 4 delovnih sklopih so prinesli številna nova spoznanja, ki jih že uspešno prenašamo v neposredno klinično delo in jih vključujemo v klinične smernice in klinične poti. 1 – V Sloveniji je prezgodnjih porodov 6­7%, vendar prispevajo k 60% obporodne umrljivosti in obolevnosti, kar nas uvršča v skupino evropskih držav s povprečno visoko pojavnostjo prezgodnjega poroda. Med 14 slovenskimi porodnišnicami velja dogovor, da nosečnico, ki ji grozi porod pred 32. tednom, pošljejo v enega od obeh centrov tretjega nivoja, UKC Ljubljana ali UKC Maribor. Z razvojem in uporabo metod, ki bolj zanesljivo napovedujejo prezgodnji porod želimo znižati stroške, se izogniti nepotrebnim stranskim učinkom zdravljenja s tokolitiki in maturacijsko terapijo s kortikosteroidi in nepotrebnim premestitvam v terciarni center ter zmanjšati tveganje za neonatalno umrljivost in obolevnost. Za slovenski prostor je pomembno tudi dejstvo, da smo številne nevropsihološke teste ustrezno prenesli v slovenščino in jih že uporabljamo pri kliničnem sledenju kakovosti življenja nekdanjih novorojenčkov z obporodno hipoksijo v odraslosti. 2 – Z analizo podatkov Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema (NPIS) bomo prispevali k dvigu kakovosti perinatalne oskrbe v Sloveniji in jih vključili v nove, obnovljene klinične smernice. 3 – Glede na serumske vrednosti kadmija, svinca in živega srebra v populaciji žensk iz slovenskega urbanega okolja, smo primerljivi s sredje­ in severnoevropskimi državami. Hkrati so omenjene koncentracije nižje v primerjavi z azijskim geografskim okoljem. 4 – Izsledki genetskih raziskav na področ ju motenj delovanja jajč nikov imajo pomembno vlogo v vsakodnevni klinič ni praksi in pomenijo neposredno možnost vključ evanje novih diagnostič nih metod v obravnavo bolnic. Z ugotavljanjem polimorfnih alelov v genih, ki so vpleteni v metabolizem estrogenov bi opredelili skupino žensk z več jim tveganjem za rak dojk pri dodatni izpostavljenosti estrogenom s hormonskim nadomestrnim zdravljenjm. Ker pa gre za prve tovrstne ugotovitve v slovenski populaciji pomenopavznih žensk, je potrebno rezultate obravnavati previdno in poudariti pomen dodatnih raziskav, ki bodo pripomogle k zanesljivejšem odgovoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno