Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnozo ter napoved poteka bolezni in izida zdravljenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 
B520  Biomedicinske vede  Splošna patologija, patološka anatomija 
B490  Biomedicinske vede  Hematologija, zunajcelične tekočine 
Ključne besede
rak, napovedni dejavniki, imunohistokemija, , tkivne mreže, citometrija, aspiracijska tankoigelna biopsija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  26233  Andreja Berlec    Tehnični sodelavec  2005 - 2007 
2.  08616  dr. Matej Bračko  Onkologija  Vodja  2004 - 2008  197 
3.  07012  dr. Peter Černelč  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  479 
4.  22431  dr. Primož Drev  Medicina  Raziskovalec  2004 - 2008  51 
5.  13983  dr. Snježana Frković Grazio  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  211 
6.  20050  dr. Barbara Gazič  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  176 
7.  02686  dr. Rastko Golouh  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2007  364 
8.  17472  Vesna Gril    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
9.  28746  Mateja Kernjak Slak    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
10.  17476  Alenka Kljun    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
11.  15076  dr. Veronika Kloboves-Prevodnik  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  281 
12.  15283  dr. Ira Koković  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  42 
13.  28745  Nataša Kozina    Tehnični sodelavec  2008 
14.  04376  dr. Janez Lamovec  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  239 
15.  15819  dr. Jaka Lavrenčak  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  74 
16.  12684  dr. Helena Podgornik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  346 
17.  04401  dr. Ana Pogačnik  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  168 
18.  12199  dr. Živa Pohar Marinšek  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  143 
19.  23126  dr. Irena Preložnik Zupan  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2008  415 
20.  14669  dr. Margareta Strojan Fležar  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2006  261 
21.  17741  Brigita Šturbej    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
22.  09764  dr. Marjetka Uršič Vrščaj  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  322 
23.  17486  Ivanka Založnik    Raziskovalec  2004 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.338 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.282 
Povzetek
Čeprav sodobna diagnostika neoplastičnih in preneoplastičnih procesov še vedno temelji v prvi vrsti na mikroskopskem pregledu rutinsko obarvanih histoloških oziroma citoloških preparatov, s katerim ugotavljamo njihovo morfologijo, so se temu v zadnjem času pridružile številne sodobne preiskovalne metode, s katerimi natančneje opredelimo fenotip in genetske lastnosti teh procesov. Mednje sodijo imunohistokemijske oz. imunocitokemijske metode, molekularnobiološke in molekularnogenetske metode ter pretočna in slikovna citometrija. Delo naše programske skupine bo usmerjeno v raziskovanje pomena in ovrednotenje uporabnosti teh metod pri diagnozi, napovedi poteka bolezni ter načrtovanju in napovedi izida zdravljenja na nekaterih izbranih področjih onkologije. Na področju tumorjev dojke bodo naše raziskave usmerjene predvsem v proučevanje napovednih dejavnikov pri zgodnjem karcinomu dojke. Uporabnost različnih imunohistokemijskih označevalcev bomo ovrednotili na večji skupini bolnic z dolgotrajnim sledenjem, pri raziskavi pa bomo uporabili tehnologijo tkivnih mrež. V raziskave bomo vključili tudi bolnice z mikrometastazami v regionalnih bezgavkah. Zaradi vse bolj uporabljane metode biopsije varovalne bezgavke je najdb mikrometastaz vse več, njihov biološki pomen pa še vedno ni razjasnjen. Na področju tumorjev mehkih tkiv se bomo v raziskovalnem progamu osredotočili na retrospektivne raziskave tumorjev, ki kažejo mišično diferenciacijo, t.j. leiomiosarkomov in rabdomiosarkomov. V raziskave bomo vključili tudi tumorje, ki prihajajo v poštev v diferencialni diagnozi rabdomiosarkoma, zlasti tumorje iz skupine PNET/ES (primitivni nevroektodermalni tumor/Ewingov sarkom). Na področju malignih limfomov in levkemij bo naše raziskovanje usmerjeno v proučevanje njihovega fenotipa in genotipa, njunih morebitnih sprememb med potekom bolezni oz. zdravljenjem ter v oceno uporabnosti imunoloških, citogenetskih in molekularnogenetskih preiskav pri prepoznavanju bolezni, vrednotenju prisotnosti bolezni in ugotavljanju popolne ozdravitve. Poseben poudarek bo na pretočnocitometrični imunofenotipizaciji vzorcev bezgavk, dobljenih z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (ABTI) ter njenem pomenu v diagnostiki in spremljanju bolezni. Z ABTI bomo dobivali tudi vzorce karcinomov ščitnice ter v njih prospektivno analizirali spremembe po kemoterapiji ter njihov pomen za napovedovanje kliničnega učinka zdravljenja. Del raziskovalnega programa bo namenjen raziskavam preneoplastičnih sprememb, predvsem v dojki in na materničnem vratu, ter sprememb, do katerih pride v netumorskih celicah bolnikov z rakom (t.i. malignancy associated changes, MAC). Te spremembe je mogoče ugotavljati s slikovno citometrijo, njihovo potencialno uporabnost za zgodnjo detekcijo raka pa je treba še ovrednotiti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave karcinomov dojke so obsegale predvsem raziskave na področju pretočne citometrije in določanja statusa HER2. Na doslej največji analizirani skupini bolnic smo dokazali, da je delež celic v S-fazi (SPF), ki ga določimo s pretočnocitometrično preiskavo vzorca, dobljenega s tankoigelno aspiracijsko biopsijo tumorja, poleg statusa bezgavk, histološkega gradusa in velikosti tumorja, neodvisen napovedni dejavnik preživetja. Pokazali smo, da je mogoče status HER2 v rutinskem delu namesto na celotnih rezinah v 80% uspešno in zanesljivo določiti na tkivnih mrežah, s čimer zmanjšamo stroške preiskave za okrog 75%, kar omogoča, da pri vsaki bolnici določimo status HER2 tako z imunohistokemijo kot s fluorescentno in situ hibridizacijo. Dokazali smo, da je delež HER2 pozitivnih karcinomov dojke manjši, kot se je mislilo, in znaša le okrog 15%, delež pa pozitivno korelira s histološkim gradusom, negativnimi hormonskimi receptorji in prisotnostjo limfovaskularne invazije. Med dobro diferenciranimi (gradus 1) tumorji je ta delež tako majhen (1-2%), da rutinsko določanje statusa HER2 v tej skupini ni nujno. Naše raziskave folikularnih karcinomov ščitnice so pokazale, da je znižana ekspresija E-kadherina poleg široke invazivnosti neodvisen napovedni dejavnik preživetja brez metastaz, določanje ploidije in proliferativne aktivnosti z DNA pretočno citometrijo in imunohistokemijo pa nimata napovednega pomena. Na področju tumorjev mehkih tkiv smo ugotovili, da pri sinovijskem sarkomu med tipom himeričnega transkripta SYT-SSX in prognozo bolezni ni povezave, o kateri so pred tem poročali nekateri avtorji. Kaže pa, da je med slovenskimi bolniki delež tumorjev s transkriptom SYT-SSX2 signifikantno večji kot v zahodni Evropi in severni Ameriki. Na področju hematopatologije smo ugotovili, da pri folikularnem limfomu poleg kliničnih obstajajo tudi imunohistokemični napovedni dejavniki, med katerimi je še posebej pomembna ekspresija PU.1. Razvili smo novo visoko senzitivno metodo za kvantifikacijo ekspresije mRNA za trombocitni glikoprotein GPIIIa ter modificirali metode za pretočnocitometrično imunofenotipizacijo vzorcev, dobljenih s tankoigelno aspiracijsko biopsijo bezgavk, in tako pomebno zvišali delež uporabnih vzorcev. Ovrednotili smo uporabnost imunofenotipizacije in molekularnopatoloških metod pri diagnostiki B-celičnih in T-celičnih limfomov in dokazali, da da obstajajo med različnimi tipi limfomov pomembne razlike v ekspresiji antigena CD52, ki predstavlja tarčo za zdravljenje z novim biološkim zdravilom alemtuzumabom. Z malignomi povezane spremebe (malignancy associated changes, MAC) smo raziskovali na celicah bukalne sluznice, ki smo jih analizirali s slikovno citometrijo. Ugotovili smo, da tako pljučni rak kot rak dojke v normalnih celicah ustne sluznice inducirata spremembe v smislu MAC, ki jih razločevalnik pravilno zazna v več kot 80%. Prisotnost MAC pri bolnikih z rakom predstavlja potencialno osnovo za razvoj novih neinvazivnih testov za zgodnjo detekcijo raka.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosežki raziskovalnega programa, ki so bili objavljeni v uglednih revijah in predstavljeni na mednarodnih znanstvenih oziroma strokovnih srečanjih, so prispevali k prepoznavnosti Slovenije v svetu in omogočajo še intenzivnejše vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno sodelovanje. Doma so prispevali k uvajanju sodobnih metod v rutinsko delo in k dvigu strokovne kvalitete. Ker so člani programske skupine zaposleni v institucijah, v katerih se izvaja diagnostika, zdravljenje in sledenje bolnikov z rakom, je bilo mogoče nekatera spoznanja naših raziskav že inkorporirati v rutinsko prakso. Tako sta se npr. izboljšali zanesljivost in natančnost diagnostike limfomov iz citoloških vzorcev in določanja HER2 v karcinomih dojke, kar vodi v ustreznejše in bolj racionalno zdravljenje bolnikov s temi oblikami raka.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno