Projekti / Programi
Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnozo ter napoved poteka bolezni in izida zdravljenja
01. januar 2014
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Raziskovalci (28)
Organizacije (2)
Povzetek
Glavni namen našega raziskovalnega programa je izboljšati diagnostične metode in optimizirati zdravljenje bolnikov z rakom, zato na programu sodelujemo raziskovalci in strokovnjaki iz laboratorijev, oddelka za radiologijo in klinike. Raziskali bomo tumorske označevalce, katere bomo dobili z uveljavljenimi načini diagnostike: citologijo, patologijo, pretočno citometrijo, citogenetiko, molekularno genetiko in radiološkimi metodami. Ugotavljali bomo uporabnost markerjev za ugotavljanje poteka bolezni in njihov napovedni pomen. V naslednjem obdobju bodo naše raziskave potekale na področju levkemij, limfatičnih novotvorb, raka ščitnice, ledvic, prostate, dojke in pljuč. Na področju levkemij pri odraslih bolnikih bomo določili, kateri maligni kloni rakastih celic so prisotni pred, med in po končanem zdravljenju in ob ponovitvi bolezni. Izsledki nam bodo pomagali pri načrtovanju ustreznega zdravljenja, oziroma izbiri ustreznega biološkega zdravila. Pri levkemijah, pljučnem raku in pri raku Huerthlejevih celic ščitnice (RHCŠ) bomo preverili, če mikro RNA lahko služijo kot tumorski označevalci. Pri RHCŠ bomo preverili, če so mikro RNA uporabni za razlikovanje med RHCŠ in adenomom in ali so označevalci za večjo možnost zasevanja tumorja. Na področju dojke bomo ugotovili pogostost translokacije ALK pri trojno negativnem raku dojk. Raziskava ima velik praktičen pomen, saj bi prisotnost translokacije omogočila, da bi lahko te bolnice, ki imajo slabo prognozo, zdravili s tarčnimi zdravili. Na področju citologije in patomorfologije raka dojke bomo preverili zanesljivost določitve napovednih dejavnikov (MIB-1 in S-faza celičnega ciklusa) na citoloških vzorcih v primerjavi z določitvijo na histološkem materialu in uporabnost multitumorskih tkivnih mrež v rutinski diagnostiki. Na področju raka dojk bomo tudi raziskali, če s pomočjo izpopolnjenih metod slikanja dojke z magnetno rezonanco (MR) lahko ugotovimo učinkovitost neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja s citostatiki in/ali biološkimi zdravili. Analizirali bomo napovedne in prognostične dejavnike in način zdravljenja za izbrane skupine bolnic z rakom dojke, za katere menimo, da bi na osnovi naših ugotovitev lahko spremenili mednarodne smernice zdravljenja. Na področju raka pljuč bomo analizirali patohistološke, molekularno genetske, radiološke in klinične dejavnike pri dveh skupinah bolnikov z nedrobnoceličnim rakom pljuč: 1.) tiste, ki kljub oddaljenim zasevkom živijo dlje kot 10 let in 2.) bolnike s pljučnim rakom, ki so mlajši od 40 let. Pri slednjih bomo razen standardnih metod diagnostike uporabili tudi metode molekularne genetike, farmakogenomike in citogenetike. Tudi te raziskave so izvirne, saj je o teh bolnikih v literaturi izjemno malo podatkov, zato bodo podatki zelo relevantni pri zdravljenju takih bolnikov. Potencialni vpliv vseh teh raziskav je v tem, da bodo izsledki pomagali pri izbiri zdravila, da bo čimbolj učinkovito, a hkrati tudi čim manj toksično.
Pomen za razvoj znanosti
Rak sodi v razvitem svetu med najpogostejše vzroke obolevnosti in smrtnosti, zato je njegovo raziskovanje vsekakor prioritetna naloga. Dobra laboratorijska in slikovna diagnostika, multidisciplinarno zdravljenje in dobro sodelovanje vseh teh služb je ključno za uspešno zdravljenje raka. V zadnjem obdobju smo ojačali našo raziskovalno skupino še z raziskovalci s področja slikovne diagnostike, kirurgije in radioterapije. Izsledki naših raziskav, ki jih izvajamo skupaj bodo pomembni za mednarodno raziskovalno javnost.
Naše raziskave bodo doprinesle k opredelitvi pomena posameznih označevalcev in njihovega neposrednega vpliva na klinične odločitve pri levkemijah, limfatičnih novotvorbah, raku dojke, ščitnice in pljuč. Pričakujemo, predvsem doprinos k znanju na področju razvoja metod za določanje malih malignih klonov pri odraslih z levkemijami in limfomi. Naši izsledki glede določanja minimalnega ostanka bolezni (angl. minimal residual disease=MRD) pri zdravljenju malignih limfomov bodo usmerila nadaljnje raziskave v iskanje temeljnih bioloških in presnovnih mehanizmov celic teh klonov in posledično identifikacijo novih tarč in tarčnih zdravil.
Naša raziskava glede sprememb v tumorju, katere bomo ugotovili z slikanjem dojk z magnetno rezonanco po zdravljenju z neoadjuvantno kemoterapijo, bodo potencialno vplivale na bodoče raziskovanje in razvoj novih neinvazivnih metod, opreme in računalniških programov za ugotavljanje učinkovitosti zdravljenja s citostatiki, tarčnimi zdravili in obsevanjem.
Izsledki naših raziskav genetskih polimorfizmov genov za antioksidativne encime na tumorjih Huerthlejevih celic ščitnice bi lahko prispevale k boljšemu razumevanju osnovnih mehanizmov presnove in kancrogeneze v mitohondrijih (Huerthlejeve celice so skoraj v celoti izpolnjene z mitohondriji) in celicah in razumevanju kako in zakaj iz adenoma nastane karcinom (Huerthlejevih celic ščitnice).
Izsledki naših raziskav o pljučnem raku bodo pomagali razumeti, zakaj nekateri bolniki zbolijo mladi, pri drugih pa metastatska bolezen napreduje zelo počasi. Upamo, da bomo našli nove tarče, kar bo odprlo pot novim raziskavam za zdravila usmerjena proti tem tarčam.
Pričakujemo, da bodo naše raziskave doprinesle k učinkovitejšemu zdravljenju nekaterih bolezni, saj bomo na osnovi izboljšanja napovednih in prognostičnih dejavnikov bolje ocenili, katere bolnike moramo bolj, katere pa manj agresivno zdraviti.
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi naših izsledkov bo diagnostika in zdravljenje bolj racionalno in zato cenejše, kar bo v sedanjih razmerah družbene krize omogočilo, da bo več zdravstvenega denarja ostalo za ostale namene. Večji delež ozdravljenih bolnikov bo prispeval k večji moči naše države. Raziskave novih označevalcev, kot tudi novih metod za določanje malih malignih klonov bosta pomembno vplivali na načrtovanje zdravljenja, oceno njegove uspešnosti in njegovo morebitno pravočasno spremembo.
Preiskave na področju molekularne biologije in genetike so še vedno relativno drage in jih v Sloveniji ne moremo zagotoviti prav vsem bolnikom. In vendar se te preiskave in druge diagnostične preiskave (npr. ultrazvočne ali z magnetna resonanca) izplačajo, če z njimi ugotovimo, da se izjemno draga tarčna zdravila uporabljajo le tedaj, ko so res učinkovita in so glede na ceno in naravo določene maligne bolezni upravičena. Ker so na voljo številni novi načini zdravljenja, predvsem različna biološka zdravila, je ustrezna izbira in kasneje ocena uspešnosti zdravljenja z njimi ključnega pomena tako z ekonomskega vidika, kot tudi z vidika uspešnosti zdravljenja samega. Izboljšanje celokupne uspešnosti zdravljenja rakavih bolnikov ob vzdržnih stroških zdravljenja je temeljni družbeno-ekonomski cilj, ki mu sledimo pri naših raziskavah.
Naše raziskave imajo velik potencialni vpliv na spremembo diagnostičnih in terapevtskih algoritmov. Tako je npr. opažanje raziskovalne skupine, v kateri je bil dr.Bešič, da 66% zasevkov raka Huerthlejevih celic ščitnice kopiči radiojod, že vključeno v Evropske smernice nuklearne medicine in v Nemške smernice za zdravljenje raka ščitnice. Podobno so izsledki dr.Zwittra in dr.Kovača pokazali, da je zdravljenje bolnikov z mezotelijomom z nižjimi odmerki citostatikov bolj učinkovito, z manj stranskimi sopojavi in cenejše v primerjavi z zdravljenjem z višjimi odmerki citostatikov.
Dosežki raziskovalnega programa, bodo objavljeni v uglednih revijah in predstavljeni na mednarodnih znanstvenih oziroma strokovnih srečanjih, in na ta način prispevali k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Naše raziskave bodo omogočajo še intenzivnejše vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno srenjo in sodelovanje pri bilateralnih in multicentričnih študijah. V Sloveniji bo naš raziskovalni program doprinesel k čimprejšnjemu uvajanju sodobnih metod v rutinsko delo in k dvigu strokovne kvalitete. Ob izvedbi programa bomo zagotavljali vzgojo in izobraževanje študentov, in kadrov, na osnovi raziskav opravljenih v našem programu bomo v Sloveniji predvidoma dobili sedem novih doktorjev znanosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
