Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnozo ter napoved poteka bolezni in izida zdravljenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
rak, citologija, patologija, pretočna citometrija, citogenetika, molekularna genetika, genetika, radiologija, mikro RNA, nova generacija sekveniranja nukleotidnega zaporedja, zdravljenje, tarčna terapija, kirurgija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.754,02
A''
280,23
A'
1.196,29
A1/2
1.953,23
CI10
9.297
CImax
863
h10
43
A1
12,32
A3
37,42
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. april 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  671  15.491  14.515  21,63 
Scopus  568  17.600  16.603  29,23 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10330  dr. Nikola Bešić  Onkologija  Vodja  2019 - 2023  446 
2.  07012  dr. Peter Černelč  Mikrobiologija in imunologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  478 
3.  36115  dr. Gorana Gašljević  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  176 
4.  20050  dr. Barbara Gazič  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  166 
5.  30137  Hermina Kavčič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
6.  15076  dr. Veronika Kloboves-Prevodnik  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  257 
7.  27594  dr. Mateja Krajc  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  334 
8.  54373  dr. Mateja Kurir Borovčić  Filozofija  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  91 
9.  04376  dr. Janez Lamovec  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  239 
10.  15819  dr. Jaka Lavrenčak  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  74 
11.  24570  dr. Maja Marolt Mušič  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  185 
12.  51443  Simona Miceska  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  26 
13.  53568  Veronika Mikolič  Onkologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  13 
14.  23818  dr. Tadej Pajič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019  173 
15.  26531  dr. Gašper Pilko  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  50 
16.  12684  dr. Helena Podgornik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  328 
17.  23126  dr. Irena Preložnik Zupan  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  376 
18.  29594  dr. Katarina Reberšek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  34 
19.  24908  dr. Matjaž Sever  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  261 
20.  24572  dr. Erik Škof  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  157 
21.  36203  Zvezdana Vukmirović  Medicina  Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  14.284 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.445 
Povzetek
Glavni namen našega raziskovalnega programa je razviti precizno, posameznemu bolniku prilagojeno medicino. Precizno medicino omogoči izboljšava rutinskih diagnostičnih metod in uporaba novih metod za diagnostiko in zdravljenje bolnikov z rakom, zato na programu sodelujemo raziskovalci in strokovnjaki iz laboratorijev, oddelka za radiologijo, genetike in klinike. Raziskujemo pomen tumorskih označevalcev v povezavi z uveljavljenimi načini diagnostike: citologijo, patologijo, pretočno citometrijo, citogenetiko, molekularno genetiko in radiološkimi metodami. Na področju levkemij pri odraslih bolnikih smo v preteklem obdobju ugotovili, kateri maligni kloni rakastih celic so prisotni pred, med in po končanem zdravljenju in ob ponovitvi bolezni. Izsledki nam pomagajo pri načrtovanju ustreznega zdravljenja, oziroma izbiri ustreznega biološkega zdravila. Pri raku Huerthlejevih celic ščitnice (RHCŠ) smo ugotovili, da mikro RNA lahko služijo kot tumorski označevalci. Ugotovili smo, da so mikro RNA uporabni za razlikovanje med RHCŠ in adenomom in so označevalci za večjo možnost zasevanja tumorja. Na področju citologije in patomorfologije raka dojke smo ugotovili, da je določitev napovednih dejavnikov MIB-1 in S-faze celičnega ciklusa na citoloških vzorcih v primerjavi z določitvijo na histološkem materialu dobra in dopušča uporabno multitumorskih tkivnih mrež v rutinski diagnostiki raka dojke. Pri bolnicah z lobularnim rakom dojk smo ugotovili, da uporaba predopertivne ultrazvočno vodena preiskava pazdušnih bezgavk in imprint citološka preiskava varovalne bezgavke omogoči, smo enega namesto dveh kirurških posegov pri 43% bolnic. Tudi v naslednjem obdobju bodo naše raziskave potekale na področju levkemij, limfatičnih novotvorb, melanoma, raka ščitnice, jajčnikov, debelega črevesa, danke in dojke. Na področju raka dojk bomo tudi še nadaljevali z raziskavami, če s pomočjo izpopolnjenih metod slikanja dojke z magnetno rezonanco (MR) lahko ugotovimo učinkovitost neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja s citostatiki in/ali biološkimi zdravili in kdaj lahko opustimo aksilarno limfadenektomijo. Pri bolnicah z dednim rakom dojke in jajčnikov bomo na osnovi citogenetskih markerjev skušali ugotoviti napovedno vrednost za občutljivost na zdravljenje z novimi protitumorskimi zdravili. Pri bolnikih z novotvorbami krvotvornih organov bomo za raziskovanje mehanizmov nastanka in napredovanja bolezni uporabili tudi nove generacije določanja nukleotidnega zaporedja, ki omogočajo sočasno analizo genetskih sprememb v številnih izbranih genih ali celotnem genomu, prepoznavanje novonastalih fuzijskih genov in kvantifikacijo ravni njihovega izražanja ter sočasno analizo mutacij v analizirani RNA. Z navedenimi pristopi bomo raziskovali značilen »odtis« posameznega bolnika. Potencialni vpliv vseh teh raziskav je v tem, da bodo izsledki pomagali pri izbiri zdravila, da bo čimbolj učinkovito, a hkrati tudi čim manj toksično.
Pomen za razvoj znanosti
Rak sodi v razvitem svetu med najpogostejše vzroke obolevnosti in smrtnosti, zato je njegovo raziskovanje vsekakor prednostna naloga. Dobra laboratorijska in slikovna diagnostika, multidisciplinarno in intedisciplinarno zdravljenje in dobro sodelovanje med strokovnjaki je ključno za uspešno diagnostiko in bolnikovim posebnostim in njegovemu tumorju prilagojeno zdravljenje raka. Značilnost sodobnega raziskovanja in znanosti je izrazita subspecializacija raziskovalcev in nastanek novih področij znanosti. Samo dobro sodelovanje različnih subspecialistov raziskovalcev in strokovnjakov na posameznih podpodročjih omogoča odkrivanje novih spoznanj. Povsem nova področja na področju raziskav raka odpira tehnologija »naslednje generacije določanja nukleotidnega zaporedja«, ki omogoča sočasno analizo genetskih sprememb v številnih izbranih genih ali celotnem genomu. Nove metode omogočajo tudi prepoznavanje novonastalih fuzijskih genov in kvantifikacijo ravni njihovega izražanja ter sočasno analizo mutacij v analizirani RNA. Izsledki teh raziskav pa lahko pridejo v učinkovito klinično uporabo le, če v diagnostiki sproti uvajamo te nove metode v uporabo v laboratoriju in novo znanje uporabimo v klinični medicini. Sproti moramo preveriti njihovo uporabno vrednost. Na voljo so izredno učinkovita, a žal izjemno draga zdravila, ki si jih ne morejo privoščiti za vse prebivalce niti najbogatejše države na svetu. Zato je prednostna naloga raziskovalcev na področju onkologije razviti diagnostične metode, ki bodo napovedale, če je zdravljenje s temi zdravili sploh lahko učinkovito pri posameznem tumorju, ki ga ima bolnik. Razen laboratorijskih preiskav je v ta namen v veliko pomoč pri oceni učinka zdravljenja lahko tudi vedno bolj sofisticirana radiološka diagnostika. Nesluten razvoj računalniške tehnologije je omogočil nastanek novih ali pa izboljšanih radioloških metod, ki pa za to, da bi postale klinično uporabne, potrebujejo verifikacijo učinkovitosti glede senzitivnosti in specifičnosti. Prav zato so se naši raziskovalni skupini v zadnjem obdobju razen patologov in citologov pridružili še z raziskovalci s področja slikovne diagnostike, kirurgije, hematologije in internistične onkologije. Izsledki naših raziskav, ki jih izvajamo skupaj bodo  pomembni za mednarodno raziskovalno javnost. Naše raziskave bodo doprinesle k opredelitvi pomena posameznih označevalcev in njihovega neposrednega vpliva na klinične odločitve pri bolnikih z levkemijo, limfatičnih novotvorbah, melanomu, raku dojke, ščitnice, jajčnikov, debelega črevesa in danke. Pričakujemo, velik doprinos k znanju na področju razvoja metod za določanje malih malignih klonov pri odraslih z levkemijami in limfomi. Naši izsledki glede določanja minimalnega ostanka bolezni (angl. minimal residual disease=MRD) pri zdravljenju malignih limfomov bodo usmerila nadaljnje raziskave v iskanje temeljnih bioloških in presnovnih mehanizmov celic teh klonov in posledično identifikacijo novih tarč in tarčnih zdravil. Eno od področij naših raziskav je tudi ex-vivo testiranje občutljivosti malignih celic na različne učinkovine, uporabljane v različnih terapevtskih shemah, ki daje informacijo o potencialni odzivnosti rakavih celic na posamezne snovi. V preteklem obdobju smo že preučevali odzivnost plazmocitomskih celic bolnikov na arzenov trioksid ter limfomskih celic bolnikov s kronično limfatično levkemijo na različne kombinacije učinkovin z monoklonskimi protitelesi, zdaj pa raziskujemo in primerjamo različne sisteme, ki učinkovitost snovi vrednotijo preko določanja intenzivnosti apoptoze, bodisi s pretočno citometrijo oziroma spektrometričnimi tehnikami. Najbolj aktualna skupina bolnikov so bolniki z AML z rezistentno boleznijo ali ponovitvijo bolezni, pa tudi bolniki s kronično limfocitno levkemijo zaradi izjemne razširitve nabora potencialnih načinov tarčnega zdravljenja v zadnjih letih. Na področju citologije in patomorfologije raka dojke smo ugotovili, da je določitev napovednih dejavnikov M
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi naših izsledkov je diagnostika in zdravljenje bolj racionalno in zato cenejše, kar v sedanjih razmerah premajhnih finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu omogoča, da je več zdravstvenega denarja ostalo za ostale namene. Večji delež ozdravljenih bolnikov zagotovo prispeva k večji moči naše države. Raziskave novih označevalcev, kot tudi novih metod za določanje malih malignih klonov  pomembno vplivajo na načrtovanje zdravljenja, njegovo uspešnost in njegovo morebitno pravočasno spremembo. S prospektivnimi multicentričnimi raziskavami se vključujemo v mednarodne raziskave, katerih namen je ugotoviti učunkovitost sodobnih načinov zdravljenja. Rezultati teh raziskav so znani šele čez nekaj let, ko postanejo sestavni del kliničnih smernic. Tako smo sodelovali v multidisciplinarnih prospektivnih randomiziranih prospektivnih raziskavah TEXT in SOFT in (raziskovalec dr.Erik Škof). V raziskavah so ocenili vlogo vloge tamoksifena in eksemestana in GnRH analoga v adjuvantnem zdravljenju premenopavznih žensk z endokrinsko odzivnim rakom dojk in supresije funkcije jajčnikov in vloge eksemestana v dopolnilnem zdravljenju pomenopavzalnihi žensk z endokrinim odzivnim rakom dojk. Izsledki teh dveh študij so sestavni del smernic za zdravljenje raka dojk po celem svetu. Preiskave na področju molekularne biologije in genetike so še vedno relativno drage in jih v Sloveniji ne moremo zagotoviti prav vsem bolnikom. In vendar se te preiskave in druge diagnostične preiskave (npr. ultrazvočne ali z magnetna resonanca) izplačajo, če z njimi ugotovimo, da se izjemno draga tarčna zdravila uporabljajo le tedaj, ko so res učinkovita in so glede na ceno in naravo določene maligne bolezni upravičena. Ker so na voljo številni novi načini zdravljenja, predvsem različna tarčna in imunska zdravila, je ustrezna izbira in kasneje ocena uspešnosti zdravljenja z njimi ključnega pomena tako z vidika uspešnosti zdravljenja samega, kot tudi z ekonomskega vidika. Izboljšanje celokupne uspešnosti zdravljenja rakavih bolnikov ob vzdržnih stroških zdravljenja je temeljni družbeno-ekonomski cilj, ki mu sledimo pri naših raziskavah. S svojim znanjem in izkušnjami smo izjemno pomembni za zdravljenje na tisoče bolnikov vsako leto in uspešno zdravljenje teh bolnikov prispeva k temu, da so ozdravljeni bolniki še leta in celo desetletja polno aktivni v službi, družini in naši družbi, kar prispeva k blagostanju v naši državi. Natančne mehanizme delovanja novih in že uveljavljenih načinov zdravljenja lahko pojasnimo z retrospektivnimi raziskavami, saj analiziramo značilnosti tumorjev za bolnike, ki smo jih že predhodno zdravili in na osnovi sledenja bolnikov vemo, kakšno je njihovo preživetje in potek bolezni. Naše raziskave imajo velik vpliv na spremembo diagnostičnih in terapevtskih algoritmov. Tako je npr. opažanje raziskovalne skupine, v kateri je bil dr.Bešič, da 66% zasevkov raka Huerthlejevih celic ščitnice kopiči radiojod, že vključeno v Evropske smernice nuklearne medicine in v Nemške smernice za zdravljenje raka ščitnice. Zelo smo dejavni tudi na področju ozaveščanja strokovne in laične javnosti glede zdravja, zdravljenja raka in zdravega načina življenja. Smo organizatorji in soorganizatorji številnih domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanj, pogosto imamo vabljena predavanja za strokovno, znanstevno in laično javnost. Dejavni smo tudi v medijih, saj pogosto nastopamo v intervjujih. Smo tudi avtorji in soavtorji slovenskih smernic za zdravljenje bolnikov z rakom ščitnice, limfomom, rakom jajčnikov, rak debelega črevesa in danke. Aktivni smo bili pri razvoju presejalnih testov za raka dojke, raka materničnega vratu, raka debelega črevesa in danke in skrbimo za nemoteno delovanje teh presejalnih programov. V Sloveniji smo razvili genetsko svetovanje za bolnike z rakom in ga učinkovito izvajamo. Smo avtorji publikacij za bolnike z rakom ščitnice, limfomom, rakom jajčnikov in genetskem svetovanju in testiranju. Dejavni smo v številnih Razš
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno