Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Bolezni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci

Uredi
Obdobja
01. julij 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B510  Biomedicinske vede  Infekcije 
Ključne besede
Členonožci Klopi, Ixodes ricinus Lymska borelioza, patogeneza, diagnostika zdravljenje, preprečevanje, erythema migrans, acrodermatitis chronica atrophicans, nevroborelioza, Borrelia burgdorferi sensu lato, B. afzelii, B. garinii, B. burgdorferi sensu stricto Humana granulocitna erlihioza, Anaplasma phagocytophilum Klopni meningoencefalitis, virus klopnega meningoencefalitisa Babezioza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16235  dr. Maja Arnež  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  184 
2.  27886  dr. Petra Bogovič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2008  153 
3.  13302  dr. Jože Cimperman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  180 
4.  24040  dr. Milan Črv  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  17 
5.  13300  dr. Matjaž Jereb  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2007 - 2008  252 
6.  13670  mag. Tomaž Jurca  Onkologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  85 
7.  16183  dr. Mateja Logar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  253 
8.  13299  dr. Stanka Lotrič Furlan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  335 
9.  13298  dr. Vera Maraspin-Čarman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  255 
10.  11348  dr. Mojca Matičič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  369 
11.  20254  dr. Katarina Ogrinc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  89 
12.  13297  dr. Franjo Pikelj  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  104 
13.  18371  dr. Andreja Pikelj Pečnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  61 
14.  11346  Dušica Pleterski-Rigler  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2006  109 
15.  20473  Mateja Poljanšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  0 
16.  27866  Jan Porekar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2007  27 
17.  27603  dr. Anja Radšel  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  43 
18.  22350  dr. Tereza Rojko  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  111 
19.  20474  Simona Rojs    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  0 
20.  20475  Andreja Sorman    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  0 
21.  13301  dr. Franc Strle  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2004 - 2008  850 
22.  24091  dr. Daša Stupica  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  185 
23.  20477  Dragica Štucin    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  0 
24.  11347  dr. Janez Tomažič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  417 
25.  20472  Marija Žitko    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  0 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  78.616 
Povzetek
Slovenci smo z naravo tesno povezani. Bivanje v naravi ima številne ugodne učinke, skriva pa tudi nekaj nevarnosti, med njimi možnost, da se okužimo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo členonožci. Pri nas so najbolj poznani prenašalci klopi, od bolezni pri ljudeh pa lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. V zadnjih letih so v ZDA in v Evropi poleg lymske borelioze v središču pozornosti okužbe z erlihijami, vse več pa je tudi zanimanja za okužbe z rikecijami in nekaterimi virusi, ki jih prenašajo klopi. V Sloveniji imamo precej podatkov o lymski boreliozi in klopnem meningoencefalitisu, manj pa o rikeciozah in erlihiozah. Lymska borelioza je na severni zemeljski polobli najbolj pogosta bolezen pri ljudeh, ki jo prenašajo klopi. Podobno je tudi v Sloveniji; incidenca je celo med največjimi v Evropi. Ker je lymska borelioza pri nas razmeroma dobro raziskana in pogosta, nam to omogoča trdno osnovo za nadaljne raziskave in za iskanje odgovorov na številna še nerešena ali delno rešena vprašanja. Nekatera od njih smo si zastavili v pričujočem predlogu programa, ki predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo predhodnih projektnih raziskav. V okviru raziskovalnega programa bomo osvetlili 12 raziskovalnih tem. 1. Primerjava učinkovitosti, stranskih učinkov in stroškov zdravljenja odraslih bolnikov s solitarnim erythema migrans z amoksicilinom, azitromicinom, doksiciklinom in cefuroksim aksetilom. Priporočila za zdravljenje zgodnje lokalizirane lymske borelioze temeljijo deloma na dejstvih, ugotovljenih v raziskavah (izvedenih pretežno v ZDA), deloma pa na predpostavkah. Z raziskavo o učinkovitosti amoksicilina, azitromicina, doksiciklina in cefuroksim aksetila na velikem številu bolnikov s solitarnim erythema migrans želimo pridobiti podatke, ki bodo omogočili, da se bo delež predpostavk zmanjšal oziroma da bomo potrdili ali ovrgli rezultate ameriških raziskav; ker so vzroki lymske borelioze v Ameriki in Evropi različni in ker se bolezen tudi klinično nekoliko razlikuje, je potrebno preveriti, ali se morebiti tudi rezultati zdravljenja razlikujejo. Raziskava poteka že šesto leto. Odrasle bolnike z značilnim solitarnim erythema migrans zdravimo z amoksicilinom (500 mg/8ur, 15 dni), azitromicinom (2 x 500 mg prvi dan, nato 500 mg dnevno 2. do 5. dan), cefuroksim aksetilom (500 mg/12 ur, 15 dni) ali doksiciklinom (100 mg/12 ur, 15 dni). Ocenjujemo učinkovitost (trajanje erythema migrans, pojav minor ali major manifestacij bolezni v obdobju prvega leta po začetku zdravljenja), pogostost in težo neugodnih stranskih učinkov kakor tudi stroške zdravljenja. Vključevanje v raziskavo bomo zaključili, ko bo v vsaki od skupin vsaj 400 bolnikov. 2. Pogostost persistence borelij v koži bolnikov, zdravljenih z antibiotiki zaradi erythema migrans. V literaturi so opisi posameznih bolnikov, pri katerih so uspeli dokazati borelije v koži kljub zdravljenju s priporočenimi antibiotiki, ni pa podatkov, kako pogosto do perzistence pride. Naše dosedanje ugotovitve kažejo, da pri majhnem delu bolnikov borelije lahko ostanejo v tkivih tudi po zdravljenju z antibiotiki. Tudi ta raziskava poteka že šesto leto. Odrasle bolnike z značilnim solitarnim erythema migrans zdravimo z amoksicilinom (500 mg/8ur, 15 dni), azitromicinom (2 x 500 mg prvi dan nato 500 mg dnevno 2. do 5. dan), cefuroksim aksetilom (500 mg/12 ur, 15 dni) ali doksiciklinom (100 mg/12 ur, 15 dni). Pred začetkom zdravljenja napravimo biopsijo na mestu erythema migrans in vzorček kože nasadimo v MKP gojišče. Pri bolnikih, pri katerih borelija poraste iz kože, ponovimo postopek čez 2-3 mesece. Vključevanje v raziskavo bomo zaključili, ko bo v vsaki od skupin vsaj 200 bolnikov. 3. Potek zgodnje lymske borelioze pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo. Vzpodbuda za odločitev za oceno poteka lymske borelioze pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo je bilo dejstvo, da z izjemo našega poročila, ki vključuje relativno majhno število bolnikov, in opisov posame
Pomen za razvoj znanosti
Ad 1. Učinkovitost zdravljenja uporabljenih antibiotikov je primerljiva, cenovno pa se terapevtski pristopi precej razlikujejo. Če se bo pokazalo, da je učinkovitost zdravljenja erythema migrans v Evropi drugačna kot v ZDA (zaenkrat to nakazujejo predvsem rezultati zdravljenja z azitromicinom naše raziskovalne skupine) bo to še dodaten pokazatelj razlik med lymsko boreliozo v ZDA, ki jo povzroča B. burgdorferi, v primerjavi z lymsko boreliozo v Evropi, kjer je glavni vzrok kožnih sprememb B. afzelii. Doslej pridobljeni podatki omogočajo bolj racionalno izbiro antibiotikov za zdravljenje erythema migrans. Ad 2. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi ni. Podatki o pogostosti perzistence borelij v koži bolnikov, zdravljenih z različnimi antibiotiki zaradi erythema migrans, bodo omogočili izbiro ustreznega zdravila in trajanja zdravljenja. Perzistenca borelij v koži je razmeroma redka, bo pa najbrž bolj pogosta v nekaterih drugih tkivih, kar bo imelo za posledico spremenjene terapevtske pristope tudi pri drugih bolezenskih znakih lymske borelioze. Ad 3. Dopolnitev zelo bornih podatkov. Če bo potek zgodnje lymske borelioze pri bolnikih z okvarjeno imunostjo težji oziroma bolj neugoden kot pri osebah z ohranjeno imunostjo, bo potrebno bolj agresivno ali daljše zdravljenje oziroma bodo potrebne dodatne raziskave za določitev učinkovitosti drugačnih načinov zdravljenja. Naši podatki kažejo, da pri osebah z malignomi čvrstih organov in po presaditvah čvrstih organov potek ni težji in da zadostuje enako zdravljenje kot pri osebah brez okvarjene imunosti. Ad 4. Dopolnitev zelo bornih podatkov. Najdba razlik med starostnimi skupinami bo omogočila smiselno razlago v literaturi opisanih razlik med posameznimi skupinami bolnikov z erythema migrans, v katere je bil vključen večji ali manjši delež otrok, in sprožila nova vprašanja o pomenu imunskih mehanizmov v patogenezi bolezni. Ad 5. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi do našega poročila ni bilo. Ad 6. Primerjava intratekalne tvorbe protiteles z izolacijo borelij iz možganske tekočine je omogočila oceno senzitivnosti in specifičnosti intratekalne tvorbe borelijskih protiteles in ustrezno razlago izvidov, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanji klinični praksi pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo. Ad 7. Dopolnitev podatkov, ki so v literaturi zelo redki. Ocenili smo učinkovitost obeh načinov zdravljenja. Ker razlik nismo našli, bomo zdravili bolnike s sumom na kronično lymsko boreliozo brez prepričljivih kliničnih znakov prizadetosti osrednjega živčevja z doksiciklinom, ki je mnogo cenejše zdravilo kot ceftriakson. Ad 8. Pridobili smo podatke o pogostosti in oblikah prizadetosti srca v poteku zgodnje lymske borelioze. Ad 9. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi ni. Zaključki in pomen so enaki kot pri 7. sklopu. Ad 10. Podatki bodo omogočili vpogled v patogenezo lymske borelioze in nakazali morebitne težave, ki bi se lahko pojavile pri cepljenih osebah ob ponovnih okužbah z borelijami. V primeru, da bodo klinično zaznavne ponovne okužbe z B. burgdorferi sensu lato razmeroma pogoste, lahko pričakujemo težave z učinkovitostjo morebitnega cepiva. Če se bosta klinična slika prvotne in ponovne bolezni razlikovali, bomo dobili podatke, ki bodo nakazovali možne zaplete v primeru borelijske okužbe cepljenih oseb. Ad 11. Osvetlitev dogajanja pri sočasnih okužbah s povzročitelji, ki jih prenašajo klopi. Če se bo pokazalo, da sta levkopenija in trombocitopenija pri bolnikih z erythema migrans odraz sočasne anaplazmatske okužbe, bo potrebno zdravljenje erythema migrans spremeniti oziroma omejiti na doksiciklin. Ad 12. Osvetlitev patogeneze prenosa okužb z borelijami, povzročiteljem humane granulocitne anaplazmoze in virusom klopnega meningoencefalitisa ter razmerja med okužbo in boleznijo. Ugotovitve bodo potencialno pomembne predvsem za določitev ciljnih skupin prebivalcev za morebitno cepljenje proti lymski boreliozi oziroma za načrtovanje preventivnih ukrepov po vbodu
Pomen za razvoj Slovenije
Vse opravljene raziskave (1.-12.) imajo pomemben posreden pomen za Slovenijo zaradi promocije znanja in s tem države. Raziskave, za katere ocenjujemo, da bodo imele tudi znaten neposreden pomen za zdravstvo oziroma za obravnavo bolnikov, gospodarstvo in družbo, navajamo v nadaljevanju. Ad 1. Pričakujemo, da bodo pridobljeni podatki omogočili bolj racionalno izbiro antibiotikov za zdravljenje erythema migrans. Ad 2. Podatki o pogostosti perzistence borelij v koži bolnikov, zdravljenih z različnimi antibiotiki zaradi erythema migrans, bodo omogočili izbiro ustreznega antibiotika za zdravljenje erythema migrans. Če se bo pokazalo, da borelije po zdravljenju z antibiotiki vztrajajo v koži, lahko pričakujemo, da vztrajajo tudi v drugih tkivih, še posebno v tistih, ki so slabše dostopna antibiotikom (npr. osrednje živčevje). Če bo perzistenca razmeroma pogosta v koži, bo najbrž še bolj pogosta v nekaterih drugih tkvih, kar bo imelo za posledico spremenjene terapevtske pristope tudi pri drugih bolezenskih znakih Lyme borreliosis. Ad 3. Če bo potek zgodnje lymske borelioze pri bolnikih z okvarjeno imunostjo težji oziroma bolj neugoden kot pri osebah z ohranjeno imunostjo, bo potrebno bolj agresivno ali daljše zdravljenje, oziroma bodo potrebne dodatne raziskave za določitev učinkovitosti drugačnih načinov zdravljenja. Ad 5. Verjetno bo potrebna dodatna ocena diagnostične vrednosti seroloških preiskav pri okužbah z različnimi boreljskimi vrstami. Ad 6. Primerjava intratekalne tvorbe protiteles z izolacijo borelij iz možganske tekočine bo omogočila ustrezno razlago izvidov, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanji klinični praksi pri bolnikih s sumom na borelijsko prizadetost osrednjega živčevja. Doslej je ocena vrednosti te preiskave temeljila na ugotovitvah pri bolnikih z značilnimi kliničnimi znaki bolezni. Pričakujemo, da bomo dobili predvsem ustrezen vpogled v senzitivnost intratekalne tvorbe borelijskih protiteles zgodaj v poteku lymske nevroborelioze. Ad 7. in 9. Ocenili bomo učinkovitost obeh načinov zdravljenja in se na podlagi rezultatov kasneje odločali za ustrezen terapevtski pristop. Če razlik ne bomo našli, bomo v bodočnosti zdravili bolnike s sumon na kronično lymsko boreliozo brez prepričljivih kliničnih znakov prizadetosti osrednjega živčevja z doksiciklinom, ki je mnogo cenejše zdravilo kot ceftriakson. Podobno bomo ravnali tudi pri zdravljenju bolnikov z acrodermatitis chronica atrophicans brez prizadetosti osrednjega živčevja. Ad 10. Ugotovitve bodo potencialno pomembne predvsem za določitev ciljnih skupin prebivalcev za morebitno cepljenje proti lymski boreliozi oziroma za načrtovanje preventivnih ukrepov po vbodu klopa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno