Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Bolezni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B510  Biomedicinske vede  Infekcije 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Členonožci Klopi, Ixodes ricinus Lymska borelioza, patogeneza, diagnostika zdravljenje, preprečevanje, erythema migrans, acrodermatitis chronica atrophicans, nevroborelioza, Borrelia burgdorferi sensu lato, B. afzelii, B. garinii, B. burgdorferi sensu stricto Humana granulocitna erlihioza, Anaplasma phagocytophilum Klopni meningoencefalitis, virus klopnega meningoencefalitisa Babezioza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16235  dr. Maja Arnež  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  184 
2.  08312  dr. Bojana Beovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  461 
3.  27886  dr. Petra Bogovič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  146 
4.  13302  dr. Jože Cimperman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  180 
5.  10981  dr. Milan Čižman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2012  451 
6.  24040  dr. Milan Črv  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  17 
7.  13300  dr. Matjaž Jereb  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  251 
8.  34820  Lidija Lepen  Medicina  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  8 
9.  16183  dr. Mateja Logar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  248 
10.  13299  dr. Stanka Lotrič Furlan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  334 
11.  13298  dr. Vera Maraspin-Čarman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  255 
12.  11348  dr. Mojca Matičič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  367 
13.  19481  Jolanda Munih  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  58 
14.  20254  dr. Katarina Ogrinc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  88 
15.  30146  Andreja Oven    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
16.  32184  dr. Lea Papst  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  50 
17.  18371  dr. Andreja Pikelj Pečnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  61 
18.  33996  Petra Podkrajšek    Tehnični sodelavec  2012 - 2014  0 
19.  20473  Mateja Poljanšek    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
20.  27603  dr. Anja Radšel  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  41 
21.  22350  dr. Tereza Rojko  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  109 
22.  20474  Simona Rojs    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
23.  20475  Andreja Sorman    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
24.  33995  Jadranka Stojnič    Tehnični sodelavec  2012 - 2014  0 
25.  13301  dr. Franc Strle  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2009 - 2014  844 
26.  30270  dr. Klemen Strle  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2014  76 
27.  24091  dr. Daša Stupica  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  177 
28.  20477  Dragica Štucin    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  0 
29.  11347  dr. Janez Tomažič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  412 
30.  24469  dr. Jerneja Videčnik Zorman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2013 - 2014  59 
31.  34858  Darja Vidmar  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  19 
32.  20472  Marija Žitko    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.381 
Povzetek
Slovenci smo z naravo tesno povezani. Bivanje v naravi ima številne ugodne učinke, skriva pa tudi nekaj nevarnosti, med njimi možnost, da se okužimo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo členonožci. Pri nas so najbolj poznani prenašalci klopi, od bolezni pri ljudeh pa lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. V zadnjih letih so v ZDA in v Evropi poleg lymske borelioze v središču pozornosti okužbe z erlihijami, vse več pa je tudi zanimanja za okužbe z rikecijami in nekaterimi virusi, ki jih prenašajo klopi. V Sloveniji imamo precej podatkov o lymski boreliozi in klopnem meningoencefalitisu, manj pa o rikeciozah in erlihiozah. Lymska borelioza je na severni zemeljski polobli najbolj pogosta bolezen pri ljudeh, ki jo prenašajo klopi. Podobno je tudi v Sloveniji; incidenca je celo med največjimi v Evropi. Ker je lymska borelioza pri nas razmeroma dobro raziskana in pogosta, nam to omogoča trdno osnovo za nadaljne raziskave in za iskanje odgovorov na številna še nerešena ali delno rešena vprašanja. Nekatera od njih smo si zastavili v pričujočem predlogu programa, ki predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo predhodnih projektnih raziskav. V okviru raziskovalnega programa bomo osvetlili 12 raziskovalnih tem. 1. Primerjava učinkovitosti, stranskih učinkov in stroškov zdravljenja odraslih bolnikov s solitarnim erythema migrans z amoksicilinom, azitromicinom, doksiciklinom in cefuroksim aksetilom. Priporočila za zdravljenje zgodnje lokalizirane lymske borelioze temeljijo deloma na dejstvih, ugotovljenih v raziskavah (izvedenih pretežno v ZDA), deloma pa na predpostavkah. Z raziskavo o učinkovitosti amoksicilina, azitromicina, doksiciklina in cefuroksim aksetila na velikem številu bolnikov s solitarnim erythema migrans želimo pridobiti podatke, ki bodo omogočili, da se bo delež predpostavk zmanjšal oziroma da bomo potrdili ali ovrgli rezultate ameriških raziskav; ker so vzroki lymske borelioze v Ameriki in Evropi različni in ker se bolezen tudi klinično nekoliko razlikuje, je potrebno preveriti, ali se morebiti tudi rezultati zdravljenja razlikujejo. Raziskava poteka že šesto leto. Odrasle bolnike z značilnim solitarnim erythema migrans zdravimo z amoksicilinom (500 mg/8ur, 15 dni), azitromicinom (2 x 500 mg prvi dan, nato 500 mg dnevno 2. do 5. dan), cefuroksim aksetilom (500 mg/12 ur, 15 dni) ali doksiciklinom (100 mg/12 ur, 15 dni). Ocenjujemo učinkovitost (trajanje erythema migrans, pojav minor ali major manifestacij bolezni v obdobju prvega leta po začetku zdravljenja), pogostost in težo neugodnih stranskih učinkov kakor tudi stroške zdravljenja. Vključevanje v raziskavo bomo zaključili, ko bo v vsaki od skupin vsaj 400 bolnikov. 2. Pogostost persistence borelij v koži bolnikov, zdravljenih z antibiotiki zaradi erythema migrans. V literaturi so opisi posameznih bolnikov, pri katerih so uspeli dokazati borelije v koži kljub zdravljenju s priporočenimi antibiotiki, ni pa podatkov, kako pogosto do perzistence pride. Naše dosedanje ugotovitve kažejo, da pri majhnem delu bolnikov borelije lahko ostanejo v tkivih tudi po zdravljenju z antibiotiki. Tudi ta raziskava poteka že šesto leto. Odrasle bolnike z značilnim solitarnim erythema migrans zdravimo z amoksicilinom (500 mg/8ur, 15 dni), azitromicinom (2 x 500 mg prvi dan nato 500 mg dnevno 2. do 5. dan), cefuroksim aksetilom (500 mg/12 ur, 15 dni) ali doksiciklinom (100 mg/12 ur, 15 dni). Pred začetkom zdravljenja napravimo biopsijo na mestu erythema migrans in vzorček kože nasadimo v MKP gojišče. Pri bolnikih, pri katerih borelija poraste iz kože, ponovimo postopek čez 2-3 mesece. Vključevanje v raziskavo bomo zaključili, ko bo v vsaki od skupin vsaj 200 bolnikov. 3. Potek zgodnje lymske borelioze pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo. Vzpodbuda za odločitev za oceno poteka lymske borelioze pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo je bilo dejstvo, da z izjemo našega poročila, ki vključuje relativno majhno število bolnikov, in opisov posame
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti je prikazan po sklopih. Ad 1. Učinkovitost zdravljenja z uporabljenimi antibiotiki je primerljiva, neugodni stranski učinki zdravljenja z njimi se nekoliko razlikujejo, precejšnje pa so razlike v ceni različnih terapevtskih pristopov. Doslej pridobljeni podatki omogočajo bolj racionalno izbiro antibiotikov za zdravljenje erythema migrans (EM) in predstavljajo vzpodbudo za nadaljnje raziskave. Ad 2. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi do našega poročila ni bilo. Dokazali smo, da 10-dnevno trajanje zdravljenja bolnikov z EM z doksiciklinom ni manj učinkovito od 14-dnevne terapije; krajše zdravljenje je cenejše in povezano z manj neugodnimi stranskimi učinki za posameznika in verjetno manj neugodnimi ekološkimi učinki. Ad 3. Zanesljivih podatkov v literaturi ni. Naše ugotovitve kažejo, da je perzistenca borelij v koži bolnikov, zdravljenih z antibiotiki zaradi EM, sicer prisotna, vendar zelo redka. Ugotovitve so vzpodbuda za iskanje drugih vzrokov za vztrajanje težav, ki so prisotne pri nekaterih bolnikih po preboleli lymski boreliozi. Ad 4. Dopolnitev zelo bornih podatkov. Naše ugotovitve kažejo, da so v poteku zgodnje lymske borelioze pri bolnikih z okvarjeno imunostjo zapleti bolj pogosti kot pri osebah z ohranjeno imunostjo in je zato večkrat potrebno dodatno zdravljenje z antibiotiki, da pa je končni izhod praviloma ugoden in da zadostuje enako zdravljenje kot pri osebah brez okvarjene imunosti. Ad 5. Dopolnitev zelo bornih podatkov. Najdba razlik med starostnimi skupinami sproža nova vprašanja o pomenu imunskih mehanizmov v patogenezi bolezni. Ad 6 in 7. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi do našega poročila ni bilo. Ad 8 in 9. Primerjava intratekalne tvorbe protiteles z izolacijo borelij iz možganske tekočine je omogočila oceno senzitivnosti in specifičnosti intratekalne tvorbe borelijskih protiteles in ustrezno razlago izvidov, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanji klinični praksi pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo. Ad 10. Dopolnitev podatkov, ki so v literaturi zelo redki. Ker razlik v učinkovitosti obeh načinov zdravljenja nismo našli, zdravimo bolnike s sumom na kronično lymsko boreliozo brez prepričljivih kliničnih znakov prizadetosti osrednjega živčevja z doksiciklinom, ki je mnogo cenejše zdravilo kot ceftriakson. Ad 11. Pričakujemo, do bo raziskava omogočila bolj racionalno zdravljenje bolnikov z acrodermatitis chronica strophicans. Ad 12. Pridobitev podatkov, ki jih v literaturi ni. Informacij o ponovnih okužbah z B. burgdorferi sensu lato je malo. Pričakujemo, da bomo z raziskavo ugotovili delež oseb, ki so zaradi erythema migrans zdravljene pri nas več kot enkrat, okoliščine, v katerih pride do klinično zaznavne reinfekcije, etiologijo in klinično sliko ponovnih okužb in imunske odgovore pri prvi in ponovni okužbi. Podatki bodo omogočili vpogled v patogenezo lymske borelioze in nakazali morebitne težave, ki bi se lahko pojavile pri pripravi cepiva in pri cepljenih osebah ob ponovnih okužbah z borelijami. Ad 13. Dopolnitev podatkov, ki so v evropski literaturi zelo redki. Ad 14. Pri bolnikih z erythema migrans, pri katerih smo iz kože osamili borelije in ugotovili levkopenijo in/ali trombocitopenijo, nismo ugotovili sočasnih okužb z bakterijo Anaplasma phagocytophilum in virusom klopnega meningoencefalitisa. Ad 15 in 16. Ocenili smo pogostost subjektivnih težav po zdravljenju erythema migrans z antibiotiki in ugotovili imunske značilnosti bolnikov, pri katerih take težave vztrajajo. Gre za prvi dokaz imunske razlage težav po preboleli zgodnji kožni lymski boreliozi. Podobne pristope uporabljamo tudi pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo, ki jih zdravimo s tetraciklini ali s ceftriaksonom.
Pomen za razvoj Slovenije
Vse opravljene raziskave (1.-16.) imajo pomemben posreden pomen za Slovenijo zaradi promocije znanja in s tem države. Navajamo raziskave, za katere ocenjujemo, da bodo imele tudi znaten neposreden pomen za zdravstvo oziroma za obravnavo bolnikov, gospodarstvo in družbo. Ad 1. Doslej pridobljeni podatki omogočajo bolj racionalno izbiro antibiotikov za zdravljenje erythema migrans. Ad 2. Dokazali smo, da 10-dnevno trajanje zdravljenja bolnikov z erythema migrans z doksiciklinim ni manj učinkovito od 14-dnevne terapije; krajše zdravljenje je cenejše in povezano z manj neugodnimi stranskimi učinki za posameznika in verjetno manj neugodnimi ekološkimi učinki. Ad 4. Naše ugotovitve kažejo, da so v poteku zgodnje lymske borelioze pri bolnikih z okvarjeno imunostjo zapleti bolj pogosti kot pri osebah z ohranjeno imunostjo in je zato bolj pogosto potrebno dodatno zdravljenje z antibiotiki, da pa je končni izhod praviloma ugoden in da zadostuje enako zdravljenje kot pri osebah brez okvarjene imunosti. Ugotovitve že uporabljamo v vsakdanji klinični praksi, po objavi (2015) pa jih bodo verjetno tudi v tujini, saj drugih podatkov v literaturi ni. Ad 9. Primerjava intratekalne tvorbe borelijskih protiteles z izolacijo borelij iz možganske tekočine je omogočila oceno senzitivnosti in specifičnosti intratekalne tvorbe borelijskih protiteles in ustrezno razlago izvidov, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanji klinični praksi pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo. Ad 10. Ocena učinkovitosti obeh načinov zdravljenja ni pokazala bistvenih razlik. Ker razlik nismo našli, zdravimo bolnike s sumom na kronično lymsko boreliozo brez prepričljivih kliničnih znakov prizadetosti osrednjega živčevja z doksiciklinom, ki je mnogo cenejše zdravilo kot ceftriakson. Ad 11. Pričakujemo, do bo raziskava omogočila bolj racionalno zdravljenje bolnikov z acrodermatitis chronica strophicans.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno