Projekti / Programi
Uporabna razvojna psihologija
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S262 |
Družboslovje |
Razvojna psihologija |
socialni razvoj, socialna kognicija, socialno prilagajanje, navezanost, spoznavni razvoj, govorni razvoj, osebnostni razvoj, možganska aktivnost, psihološko osamosvajanje, razvojne lestvice, razvojna psihodiagnostika, razvojnopsihološko svetovanje, kakovost vrtca, razvojna športna psihologija
Raziskovalci (12)
Organizacije (4)
Povzetek
V raziskovalnem programu so zajeta tri splošna področja razvoja: spoznavni (vključno z govornim), čustveno-socialni in osebnostni razvoj v obdobjih od dojenčka do vključno zgodnje odraslosti. Znotraj teh se osredotočamo na specifične vidike razvoja v posameznih razvojnih obdobjih in v različnih kontekstih ter primerjamo tri splošne modele razvoja: zgodnjih, sočasnih in kumulativnih vplivov. Pri preučevanju specifičnih raziskovalnih problemov izhajamo iz aktualnih znanstvenoraziskovalnih trendov, npr. preučevanje predhodnikov velikih petih dimenzij osebnosti v otroštvu, ponovljivosti in razvojne kontinuiranosti osebnostnih tipov, vloge otrokove osebnosti v razvoju socialnega prilagajanja, akademskih dosežkov in psihološkega osamosvajanja; vseživljenjske stabilnosti/nestabilnosti notranjih delovnih modelov navezanosti; preverjanje hipoteze o kongruentnosti-disonantnosti mikrosistemskih vplivov; nadalnje raziskovanje Mozartovega učinka na prostorsko-časovno sklepanje; uporaba metode več ocenjevalcev. Na področju govornega razvoja otrok se osredotočamo na razvoj posameznih komponent govorne kompetentnosti (pomen, struktura in raba jezika) v povezavi s spoznavnim in socialnim razvojem ter na interakcijske učinke okolja na mezosistemski ravni (družina-vrtec) na razvoj teh kompetentnosti. Preučevanje spoznavnega razvoja razširjamo na kasnejša razvojna obdobja, kjer bomo poleg učinkov okolja na mezosistemski ravni ugotavljali vlogo osebnostnih dimenzij v razvoju splošne spoznavne in socio-kognitivnih sposobnosti, ter zelo specifično, vpliv glasbe na spoznavno delovanje posameznikov v različnih razvojnih obdobjih in morebitni moderatorski učinek osebnostnih značilnosti na velikost tega vpliva. Pri tem bomo preučili možnosti za uporabo glasbe pri razvijanju spoznavnih sposobnosti. Celovitejše razumevanje delovanja okolja na mezosistemski ravni v interakciji z osebnostnimi in socio-kognitivnimi dejavniki bo odprlo tudi možnosti za oblikovanje preventivnih programov, namenjenih zmanjševanju nestrpnosti in agresivnih oblik vedenja med otroki, mladostniki in odraslimi. Na področju čustveno-socialnega in osebnostnega razvoja izhajamo iz teorije navezanosti in modela Velikih pet. Osredotočili se bomo na vlogo in naravo povezav med razvojem otrokove navezanosti in ključnimi dejavniki (temperament, osebnost otroka, kakovost vrtca in družinskega okolja, osebnostne značilnosti referenčnih oseb), ki bi lahko prispevali k razvoju otrokove navezanosti na vzgojiteljico, učiteljico, vrstnike in partnerje ter posledično na posameznikovo sočasno in kasnejše socialno prilagajanje in psihološko osamosvajanje. Preko odkrivanja takih multiplih povezav nameravamo oblikovati učinkovite rešitve za zmanjševanje okoljskega tveganja v razvoju t.i. težav ponotranjenja in pozunanjenja, ki se povezujejo z neprilagojenostjo v vrtcu, šoli, učnim neuspehom, težavami pri osamosvajanju v mladostništvu ter neuspešnim razreševanjem razvojnih nalog v zgodnji odraslosti. Ker se je kot eden izmed pomembnih dejavnikov zmanjševanja tega tveganja izkazalo ukvarjanje s športno dejavnostjo, bomo v kontekstu že navedenih okoljskih dejavnikov in posameznikovih psiholoških značilnosti raziskovali tudi velikost posrednih in neposrednih učinkov redne telesne vadbe na sočasno in vzdolžno kakovost posameznikovega psihološkega prilagajanja. Med posebne cilje programa sodi tudi razvoj novih merskih pripomočkov in tehnik, ki bodo, po eni strani uporabni v slovenskem kulturnem okolju, po drugi strani pa tudi takih, ki bodo starostno in kulturno decentrirani.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni problemi programske skupine so izhajali iz najaktualnejših področij razvojnopsihološkega in s to disciplino povezanega raziskovanja v svetu (npr. razvojna psihopatologija, psiholingvistika, nevrofiziologija, nevropsihologija, razvojna psihologija osebnosti, medkulturna razvojna psihologija). V psihološki znanstveni javnosti (predstavitve na mednarodnih konferencah, objave v vrhunskih tujih znanstvenih revijah in v poglavjih znanstvenih monografij s področja psihologije), pa tudi na interdisciplinarnem področju (npr. edukacijske vede, nevrofiziologija), smo bili v svetu deležni precejšnjega pozitivnega odziva, kar odražajo tudi dokumentirani rezultati. Poleg tega so naša dognanja že vpeta v univerzitetni študij na uglednih univerzah v ZDA. Na podlagi tega predvidevamo, da so rezultati raziskovalnega dela programske skupine in njihova diseminacija v mednarodno znanstveno javnost pomembno prispevali k razvoju psihološke znanosti v svetu. Med prvimi smo odgovorili na aktualna in izjemno pomembna znanstvena vprašanja, npr. o razvoju govorne kompetentnosti malčkov in predšolskih otrok, nevrofizioloških razlikah med spoloma v spoznavnem delovanju, nevrofizioloških temeljih splošne inteligentnosti, čustvene inteligentnosti in robustnih osebnostnih potez, o nekaterih vidikih univerzalnosti in kulturne specifičnosti razvoja osebnostnih potez v otroštvu in mladostništvu, vrstah osebnostnih sprememb v obdobjih pred odraslostjo, pomenu razvoja multiplih navezanosti v otroštvu, vlogi vzgojnoizobraževalnih ustanov v otrokovem in mladostnikovem spoznavnem ter psihosocialnem razvoju v povezavi z zgodnjimi individualnimi značilnostmi posameznikov, prepoznali smo vrsto dejavnikov varovanja in tveganja, ki so povezani s pomembnimi razvojnimi izidi. Posebnega pomena za razvoj znanosti so tudi odgovori na raziskovalna vprašanja, ki izhajajo iz aktualne problematike sodobnih družb na področju prilagajanja posameznikov v obdobju mladostništva in mladih na prehodu v odraslost (t.i. obdobje podaljšanega mladostništva). Sem sodijo zlasti naše ugotovitve o medosebnih težavah mladostnikov, razvoju njihove socialne anksioznosti in osamosvajanju od izvorne družine, o učinku vključevanja mladih v mladinske organizacije na njihove dejavnosti, spoprijemanje z razvojnimi nalogami podaljšanega mladostništva in razumevanje odnosov med skupinami v širši družbi ter dognanja na področju razvoja organizacijske kulture mladih v neprofitnih organizacijah. Izpostaviti velja tudi razvoj novih metodoloških pristopov, merskih postopkov in tehnik, oblikovanje in validacijo izvirnih razvojnopsiholoških pripomočkov, ki bodo služili kot orodje v nadaljnjem raziskovanju na mednarodni ravni. Ocenjujemo, da je raziskovalno delo v programski skupini na splošno pomembno prispevalo k pridobivanju novih znanstvenih spoznanj in k razvoju raziskovalnega dela na mednarodni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovalnega dela smo izpeljali utemeljene rabe razvojnopsiholoških spoznanj, npr. na področju izobraževanja, razvojne psihodiagnostike, psihološkega svetovanja. Ugotovitve so bile uporabljene pri oblikovanju kurikularnih dokumentov na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja ter za izboljšanje kakovosti dela z različno starimi posamezniki v: - vrtcih (npr. izdelava strategij za učenje govora v kritičnih obdobjih razvoja in strategij dela s starši, vzgojiteljicami in otroki); - šolah (npr. izdelava smernic za oblikovanje učinkovitih strategij poučevanja, enakovrednih metod poučevanja obeh spolov, predlogi za izboljšanje sodelovanja udeležencev izobraževanja na mezosistemski ravni in za spodbujanje učne motivacije mladih v izobraževanju); - mladinskih organizacijah (npr. razvoj mladinskega dela v Sloveniji, spodbujanje družbenega vključevanja mladih, preprečevanje absentizma, delinkventnosti, odvisnosti in drugih oblik socialne izključenosti); - izobraževanju študentov in odraslih (npr. razvoj strategij spodbujanja poklicnega razvoja mladih in preprečevanja negativnih učinkov prehajanja iz šolanja v zaposlenost, dvig kakovosti visokošolskih programov s posodobitvijo vsebin, ki temelji na najnovejših ugotovitvah opravljenega raziskovalnega dela); - za razvoj programov strpnosti do drugačnosti, zmanjševanja nasilja in drugih oblik tveganega vedenja v različnih razvojnih obdobjih. Raziskovalna spoznanja o značilnostih razvoja, psiholoških in nekaterih okoljskih dejavnikih varovanja/tveganja za pomembne razvojne izide so uporabna na področju razvojnodiagnostičnega in svetovalnega dela z otroki, mladostniki, njihovimi starši in mladimi na prehodu v odraslost. Razvili smo npr. ustrezne psihodiagnostične pripomočke, že uveljavljene v tujini pa priredili, validirali in normirali za rabo v Sloveniji. Ti pripomočki služijo kot osnova za psihološko svetovanje in obravnavo ter za znanstveno raziskovanje. Raziskovalno delo programske skupine v petletnem obdobju ima na splošno poseben pomen v Sloveniji za: (a) izboljšanje obstoječih storitev, npr. preventivni programi, psihološke obravnave različno starih posameznikov; (b) razvoj novih diagnostičnih metod in postopkov ter izboljšanje obstoječih; (c) razvoj svetovalne dejavnosti, npr. svetovanje staršem in strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja; (č) razvoj večje usposobljenosti raziskovalno-razvojnega osebja; (d) izboljšanje obstoječih organizacijskih rešitev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah; (e) razvoj visokošolskega izobraževanja, dodiplomskega in podiplomskega ter stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v izobraževalnih ustanovah in delovnih organizacijah (npr. psihološke svetovalne službe, mentalno higienski dispanzerji); (f) družbeni razvoj, npr. dvig kakovosti življenja v vrtcih, šolah, mladinskih organizacijah, delovnih organizacijah, (g) izboljšanje vodenja in upravljanja vrtcev, šol, mladinskih in delovnih organizacij ter (h) razvoj socialnih dejavnosti (psihološko svetovalne službe, izobraževalne in zdravstvene ustanove). Predstavitve izsledkov opravljenega raziskovalnega dela na mednarodnih znanstvenih konferencah, v tujih znanstvenih publikacijah in raznovrstno mednarodno sodelovanje raziskovalcev programske skupine so prispevali tudi k promociji države v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
