Projekti / Programi
Uporabna razvojna psihologija
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S262 |
Družboslovje |
Razvojna psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
socialni razvoj, socialna kognicija, socialno prilagajanje, navezanost, spoznavni razvoj, govorni razvoj, osebnostni razvoj, možganska aktivnost, psihološko osamosvajanje, razvojne lestvice, razvojna psihodiagnostika, razvojnopsihološko svetovanje, kakovost vrtca, razvojna športna psihologija
Raziskovalci (16)
Organizacije (4)
Povzetek
V raziskovalnem programu so zajeta tri splošna področja razvoja: spoznavni (vključno z govornim), čustveno-socialni in osebnostni razvoj v obdobjih od dojenčka do vključno zgodnje odraslosti. Znotraj teh se osredotočamo na specifične vidike razvoja v posameznih razvojnih obdobjih in v različnih kontekstih ter primerjamo tri splošne modele razvoja: zgodnjih, sočasnih in kumulativnih vplivov. Pri preučevanju specifičnih raziskovalnih problemov izhajamo iz aktualnih znanstvenoraziskovalnih trendov, npr. preučevanje predhodnikov velikih petih dimenzij osebnosti v otroštvu, ponovljivosti in razvojne kontinuiranosti osebnostnih tipov, vloge otrokove osebnosti v razvoju socialnega prilagajanja, akademskih dosežkov in psihološkega osamosvajanja; vseživljenjske stabilnosti/nestabilnosti notranjih delovnih modelov navezanosti; preverjanje hipoteze o kongruentnosti-disonantnosti mikrosistemskih vplivov; nadalnje raziskovanje Mozartovega učinka na prostorsko-časovno sklepanje; uporaba metode več ocenjevalcev. Na področju govornega razvoja otrok se osredotočamo na razvoj posameznih komponent govorne kompetentnosti (pomen, struktura in raba jezika) v povezavi s spoznavnim in socialnim razvojem ter na interakcijske učinke okolja na mezosistemski ravni (družina-vrtec) na razvoj teh kompetentnosti. Preučevanje spoznavnega razvoja razširjamo na kasnejša razvojna obdobja, kjer bomo poleg učinkov okolja na mezosistemski ravni ugotavljali vlogo osebnostnih dimenzij v razvoju splošne spoznavne in socio-kognitivnih sposobnosti, ter zelo specifično, vpliv glasbe na spoznavno delovanje posameznikov v različnih razvojnih obdobjih in morebitni moderatorski učinek osebnostnih značilnosti na velikost tega vpliva. Pri tem bomo preučili možnosti za uporabo glasbe pri razvijanju spoznavnih sposobnosti. Celovitejše razumevanje delovanja okolja na mezosistemski ravni v interakciji z osebnostnimi in socio-kognitivnimi dejavniki bo odprlo tudi možnosti za oblikovanje preventivnih programov, namenjenih zmanjševanju nestrpnosti in agresivnih oblik vedenja med otroki, mladostniki in odraslimi. Na področju čustveno-socialnega in osebnostnega razvoja izhajamo iz teorije navezanosti in modela Velikih pet. Osredotočili se bomo na vlogo in naravo povezav med razvojem otrokove navezanosti in ključnimi dejavniki (temperament, osebnost otroka, kakovost vrtca in družinskega okolja, osebnostne značilnosti referenčnih oseb), ki bi lahko prispevali k razvoju otrokove navezanosti na vzgojiteljico, učiteljico, vrstnike in partnerje ter posledično na posameznikovo sočasno in kasnejše socialno prilagajanje in psihološko osamosvajanje. Preko odkrivanja takih multiplih povezav nameravamo oblikovati učinkovite rešitve za zmanjševanje okoljskega tveganja v razvoju t.i. težav ponotranjenja in pozunanjenja, ki se povezujejo z neprilagojenostjo v vrtcu, šoli, učnim neuspehom, težavami pri osamosvajanju v mladostništvu ter neuspešnim razreševanjem razvojnih nalog v zgodnji odraslosti. Ker se je kot eden izmed pomembnih dejavnikov zmanjševanja tega tveganja izkazalo ukvarjanje s športno dejavnostjo, bomo v kontekstu že navedenih okoljskih dejavnikov in posameznikovih psiholoških značilnosti raziskovali tudi velikost posrednih in neposrednih učinkov redne telesne vadbe na sočasno in vzdolžno kakovost posameznikovega psihološkega prilagajanja. Med posebne cilje programa sodi tudi razvoj novih merskih pripomočkov in tehnik, ki bodo, po eni strani uporabni v slovenskem kulturnem okolju, po drugi strani pa tudi takih, ki bodo starostno in kulturno decentrirani.
Pomen za razvoj znanosti
Pot vpliva dejavnikov otrokovega socialnega/kulturnega/materialnega okolja na njegov govor še ni jasna, zato smo preučili nekatere varovalne/kritične dejavnike in njihovo soodvisnost v razvoju govora, ki je kulturno orodje vsakega posameznika v razvoju višjih spoznavnih zmožnosti, pridobivanja znanja in izobraženosti. Naš doprinos je tudi v preučevanju slovenščine kot jezika, saj smo v raziskavah razvili nove postopke/pripomočke za ocenjevanje več področij govora različno starih otrok/mladostnikov (npr. ocena pravilnega in nepravilnega posploševanja slovničnih pravil, razumevanja metafor kot enega od področij metajezikovnega zavedanja). Med prvimi v svetu smo pokazali, da so razvojne spremembe v socialni kompetentnosti povezane s spremembami v ekstravertnosti otrok, potek razvoja vedenja ponotranjenja s potekom razvojnih sprememb v nevroticizmu, potek razvoja vedenja pozunanjenja pa s spremembami v nesprejemljivosti. Naše študije transakcij med osebnostjo in okoljem v otroštvu so kot dodatek dosedanjim spoznanjem pokazale tudi diferencialne smeri vplivov med osebnostjo in socialnim prilagajanjem. Povezave med motivacijskimi in čustvenimi dejavniki učne uspešnosti ter časovnimi spremembami v obeh smereh še niso bile predmet raziskav, prav tako ne vloga specifičnih osebnostnih potez v učni uspešnosti različno starih učencev/dijakov. Naše študije so: (i) osvetlile vlogo učiteljev v zgodnjem mladostništvu, ki je najbolj občutljivo za spremembe v zaznanem pomenu izobraževanja in motivaciji za učenje, in prispevek specifičnih osebnostnih potez k povezavi med robustnimi potezami ter učnimi dosežki; (ii) prispevale nova spoznanja o vlogi učnih interakcij v psihosocialnem razvoju in oblikovanju identitete mladostnikov; (iii) prispevale k razvoju novih metod merjenja/analiz diadnih/skupinskih interakcij in merskih pripomočkov – lestvic odnosa do znanja, aktivnega učenja, kakovosti participacije, poklicnih/kariernih usmeritev, državljanske identitete in medkulturnih kompetenc. Naš TOPO je prvi test za zanesljivo/veljavno ocenjevanje vidikov psihološkega osamosvajanja specifično na prehodu v odraslost. Pripravljeni prevodi/priredbe omogočajo kakovostno merjenje osamosvajanja v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih. Spletna aplikacija (i) olajšuje raziskovalno delo, saj meritve izvajajo hitreje in brez stroškov; (ii) nudi centralizirano shrambo za podatke iz različnih jezikovnih/kulturnih okolij, ki so za raziskovanje dostopne zainteresiranim; (iii) omogoča učinkovito mednarodno povezovanje. S preučevanjem razvoja navezanosti na različne osebe, s katerim so se raziskovalci ukvarjali v zelo omejenem obsegu, in običajno v najzgodnejših razvojnih obdobjih, smo prispevali k k teoriji navezanosti, spoznanja o poteku osebnostnega/psihosocialnega razvoja pa k razumevanju novega razvojnega obdobja prehoda v odraslost. Ugotovitve s področja nevrofizioloških meritev so vplivale na razumevanje plastičnosti možganov in razlik med spoloma v (socio)kognitivnem delovanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki raziskovanja predstavljajo strokovno podlago za ocenjevanje govora pri dojenčkih/malčkih in prenos ugotovitev v zgodnjo preventivno dejavnost, tudi v povezavi z razumevanjem vpliva različnih dejavnikov okolja. Nekatere ugotovitve predstavljajo ustrezno podlago za zmanjševanje socialne različnosti v govorni kompetentnosti otrok iz različnih socialnih/kulturnih okolij. Spoznanja naših študij prenašamo v različne socialne kontekste: vrtec, šolo, razvojno ambulanto in na področje razvijanja umetnosti za dojenčke/malčke/otroke v zgodnjem otroštvu (npr. gledališče za dojenčke/malčke, filmi za otroke, slikanice, otroške knjige). Naše raziskave imajo pomen za razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, kjer se po podatkih mednarodnih raziskav PISA in TIMSS kaže pomembna diskrepanca med doseženimi rezultati matematične in naravoslovne pismenosti ter stališči in motivacijo do teh predmetov pri mladostnikih. Rezultati raziskovanja služijo strokovni podlagi in smernicam za: (i) razvoj pedagoške prakse, s ciljem spodbujanja aktivnega vključevanja mladostnikov; (ii) načrtovanje ustreznih dejavnosti v zunajšolskih socialnih kontekstih/ustanovah, v katere se vključujejo mladostniki/so z njimi v stiku. Pomen razvoja TOPO in njegovih prevodov/priredb za rabo v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih se kaže na ravni mednarodnega povezovanja in prepoznavnosti slovenskih raziskovalcev v tujini. Spletna aplikacija za TOPO kot osrednja aplikacija za izvedbo meritev in kot shramba podatkovnih baz bo povečala prepoznavnost/ugled slovenskih raziskovalcev na področju preučevanja psihološkega osamosvajanja na prehodu v odraslost. Aplikacija bo tudi zelo uporabna za psihologe v praksi, saj bodo lahko hitro izvedli individualne meritve in imeli takojšen vpogled v normativne dosežke, ki jim bodo omogočali interpretacijo posameznih primerov. To bo za praktike pomenilo časovni in stroškovni prihranek. Ugotovitve naših raziskav bodo imele učinek na preventivno, intervencijsko in raziskovalno dejavnost, povezano z zagotavljanjem kakovosti življenja otrok/mladostnikov, mladih na prehodu v odraslost in odraslih, ter na izobraževanje psiholoških/pedagoških kadrov in usposabljanje strokovnega osebja v izobraževalnih, zdravstvenih, svetovalnih ustanovah in delovnih organizacijah. Raziskovalne izsledke je moč uporabiti tudi v razvoju ustreznih treningov za ohranjanje spomina pri starostnikih ter v ustanovah, ki se ukvarjajo z dnevnimi dejavnostmi, izobraževanjem in svetovanjem starejšim osebam. Naši izvirni in v okviru RP prilagojeni/validirani/standardizirani sodobni tuji psihodiagnostični pripomočki bodo prispevali h kakovosti razvojnodiagnostičnega dela in svetovanja različno starim posameznikom ter njihovim bližnjim osebam. O naših raziskovalnih ugotovitvah stalno seznanjamo mednarodno znanstveno javnost na vrhunskih znanstvenih srečanjih in v znanstvenih publikacijah ter tako prispevamo k promociji in ugledu naše države v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
