Projekti / Programi
Uporabna razvojna psihologija
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S262 |
Družboslovje |
Razvojna psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Dojenčki/malčki, otroštvo, mladostništvo, prehod v odraslost, pozna odraslost, govorni razvoj, osebnostni razvoj, psihosocialno prilagajanje, spominske funkcije, individualizacija, izobraževanje, učna uspešnost, razvojna psihodiagnostika, merski pripomočki, nevrofiziološke mere, kultura
Raziskovalci (17)
Organizacije (4)
Povzetek
Izhajajoč iz teorije Vygotskega in sodobnikov bomo preučili dejavnike količinskih/kakovostnih sprememb v razvoju govora do srednjega otroštva, zlasti vpliv neodvisnih (npr. starost, spol, izobrazba staršev) na posredne spremenljivke (npr. spodbujanje govora s strani odraslih) in njihov vpliv na govorni razvoj. Nadaljevali bomo raziskovanje podobnosti/razlik v govoru dečkov in deklic ter otrok v različnih kulturnih/jezikovnih okoljih. Izpostavili bomo vlogo vrtca in šole v interakciji z družinskim okoljem pri zmanjševanju socialnih razlik v govorni kompetentnosti otrok.
Za diagnostično delo bomo (i) standardizirali Bayley lestvice zgodnjega razvoja III in priredili priročnike; (ii) validirali pripomočke za ocenjevanje temperamenta dojenčkov/malčkov M. Rothbart; (iii) posodobili norme standardiziranega Vprašalnika o socialnem vedenju otrok in priročnik.
Predhodno preučene učinke dejavnikov učne uspešnosti konec OŠ bomo dopolnili z vzdolžno raziskavo vloge šolske anksioznosti ter motivacijskih prepričanj na spremembe v učni uspešnosti ter obratne povezave, kar doslej še ni bilo raziskano. Preučevali bomo posredno vlogo učitelja v teh spremembah ter vključevanje mladostnikov v soustvarjanje znanja, kontekstualne pogoje in psihološke dejavnike učnega procesa, možne izide sodelovalnih učnih interakcij na socialni/spoznavni razvoj in oblikovanje osebne/socialnih identitet.
V vzdolžno-sekvenčni študiji bomo preučili absolutne, relativne, individualne in ipsativne spremembe velikih pet osebnostnih potez na prehodu v odraslost. Med dejavniki razvoja osebnosti bomo zajeli dosežene kriterije odraslosti, psihološko osamosvajanje od staršev, pomembne življenjske dogodke, življenjsko zadovoljstvo in mere subjektivnega blagostanja po Keyesu. Preverjali bomo smer povezav glede na dispozicijsko hipotezo oz. paradigmo dinamičnega interakcionizma.
Zaključili smo razvoj/validacijo Testa osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO) za slovensko populacijo, test je že prirejen v 9 jezikov. Preverili bomo mersko invariantnost testa v teh okoljih ter ugotovitve o dejavnikih in učinkih osamosvajanja ob upoštevanju spremenljivk na ravni kulture (npr. individualizem-kolektivizem). Pripravili bomo večjezični spletni portal TOPO z relevantnimi informacijami o testu in normami v ustreznem okolju, ki bo omogočal zbiranje podatkov o vplivu vrstnega reda oblik testa in načinu podajanja postavk z namenom odkrivanja možnih učinkov načina aplikacije, pomembnih za diagnostiko.
Dosedanje ugotovitve o razvoju navezanosti na starše in partnerje bomo razširili s preučevanjem navezanosti različno starih posameznikov na druge »pomembne osebe« (otrok na stare starše, mladih na prehodu v odraslost na sorojence, odraslih na njihove ostarele starše).
Predmet raziskav o nevrofizioloških temeljih psiholoških procesov bo proučiti možnosti razvijanja inteligentnosti ter njenih komponent, kot sta delovni spomin in pozornost, s pomočjo vaje in transkranialne električne stimulacije (tES).
Pomen za razvoj znanosti
Pot vpliva dejavnikov otrokovega socialnega/kulturnega/materialnega okolja na njegov govor še ni jasna, zato bomo preučili varovalne/kritične dejavnike ter njihovo morebitno soodvisnost v razvoju govora, ki je kulturno orodje vsakega posameznika v razvoju višjih spoznavnih zmožnosti, pridobivanja znanja in izobraženosti. Naš doprinos bo tudi v preučevanju slovenščine kot jezika, saj bomo v raziskavah razvili nove postopke/pripomočke za ocenjevanje več področij govora različno starih otrok (npr. za oceno pravilnega in nepravilnega posploševanja slovničnih pravil, razumevanja metafor kot enega od področij metajezikovnega zavedanja).
Prav tako povezave med motivacijskimi in čustvenimi dejavniki učne uspešnosti ter časovnimi spremembami v obeh smereh še niso bile predmet raziskav. Naše študije bodo tudi: (i) osvetlile vlogo učiteljev v zgodnjem mladostništvu, obdobju, ki je najbolj občutljivo za spremembe v stališčih do posameznih učnih predmetov, zaznanem pomenu izobraževanja in motivaciji za učenje; (ii) prispevali nova spoznanja o vlogi učnih interakcij psihosocialnem razvoju in oblikovanju identitete mladostnikov; (iii) prispevale k razvoju novih metod merjenja/analiz diadnih/skupinskih interakcij in merskih pripomočkov – lestvic odnosa do znanja, aktivnega učenja, kakovosti participacije, poklicnih/kariernih usmeritev, državljanske identitete in medkulturnih kompetenc.
TOPO je prvi test za zanesljivo/veljavno ocenjevanje vidikov osamosvajanja specifično na prehodu v odraslost. Prevodi in preverjena invariantnost prek različnih kultur bodo omogočili kakovostno merjenje osamosvajanja v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih. Spletni portal bo z možnostjo ustvarjanja projektov za meritve s TOPO: (i) olajšal delo domačim/tujim raziskovalcem, saj bodlo lahko meritve izvedli hitreje in brez stroškov; (ii) nudil centralizirano shrambo za publikacije o osamosvajanju na prehodu v odraslost in za veliko podatkov iz različnih jezikovnih/kulturnih okolij, ki bodo za raziskovalne potrebe na voljo vsem zainteresiranim; (iii) omogočil hitrejši razvoj raziskovanja tega področja zaradi odprtosti dostopa do relevantne literature in baze podatkov; (iv) omogočal učinkovito mednarodno povezovanje raziskovalcev.
Rezultati naših raziskav bodo razkrili prednosti/slabosti različnih načinov aplikacije samoocenjevalnih testov za merjenje lastnosti v odnosu do dveh objektov, kar bo raziskovalcem omogočilo izbiro tistega načina, ki bo najbolj optimalen za njihov raziskovalni problem.
S preučevanjem razvoja navezanosti na osebe, ki jih raziskave še niso obravnavale ali pa v zelo omejenem obsegu, in v starostnih obdobjih, ki niso bila preučena v zvezi z navezanostjo, bomo prispevali k razumevanju temeljnih zakonitosti razvoja človekove navezanosti, spoznanja o poteku osebnostnega/psihosocialnega razvoja pa k razumevanju novega razvojnega obdobja prehoda v odraslost.
Ugotovitve s področja nevrofizioloških meritev bodo odločilno vplivale na razumevanje plastičnosti možganov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki raziskovanja bodo predstavljali strokovno podlago za oblikovanje načrta zgodnjega ocenjevanja govora dojenčkov/malčkov in oblikovanje zgodnje preventivne dejavnosti, tudi v povezavi z razumevanjem vpliva različnih dejavnikov okolja. Nekatere ugotovitve bodo ustrezna podlaga za zmanjševanje socialne različnosti v govorni kompetentnosti otrok iz različnih socialnih/kulturnih okolij. Izsledke bomo prenesli v različne socialne kontekste: vrtec, šolo, razvojno ambulanto in na področje razvijanja umetnosti za dojenčke/malčke/otroke v zgodnjem otroštvu (npr. gledališče za dojenčke/malčke, filmi za otroke, slikanice, otroške knjige).
Naše raziskave imajo pomen za razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, kjer se po podatkih mednarodnih raziskav PISA in TIMSS kaže pomembna diskrepanca med doseženimi rezultati matematične in naravoslovne pismenosti ter stališči in motivacijo do teh predmetov pri mladostnikih. Na podlagi rezultatov raziskovanja bomo oblikovali strokovne podlage in smernice za: (i) razvoj pedagoške prakse, s ciljem spodbujanja aktivnega vključevanja mladostnikov; (ii) načrtovanje ustreznih dejavnosti v zunajšolskih socialnih kontekstih/institucijah, v katere se vključujejo mladostniki/so z njimi v stiku.
Pomen raziskave o merski invariantnosti TOPO v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih se bo kazal na ravni mednarodnega povezovanja in prepoznavnosti slovenskih raziskovalcev doma/v tujini. Spletni portal za TOPO bo kot osrednja aplikacija za izvedbo meritev, kot shramba podatkovnih baz in izsledkov raziskav zagotovo višala prepoznavnost/ugled slovenskih raziskovalcev na področju preučevanja osamosvajanja na prehodu v odraslost. Portal bo tudi zelo uporaben za psihologe v praksi, saj bodo lahko hitro izvedli individualne meritve in imeli takojšen vpogled v normativne dosežke, ki jim bodo omogočali interpretacijo posameznih primerov. To bo za praktike pomenilo časovni in stroškovni prihranek.
Ugotovitve naših raziskav bodo vplivale na preventivno, intervencijsko in raziskovalno dejavnost, povezano z zagotavljanjem kakovosti življenja otrok, mladih na prehodu v odraslost in odraslih, ter na izobraževanje pedagoških kadrov in usposabljanje strokovnega osebja v izobraževalnih, zdravstvenih, svetovalnih ustanovah in delovnih organizacijah. Raziskovalne izsledke bo mogoče uporabiti tudi v razvoju ustreznih treningov za ohranjanje spomina pri starostnikih. Naši izvirni in v okviru programa prilagojeni/validirani/standardizirani sodobni tuji psihodiagnostični pripomočki bodo prispevali h kakovosti razvojnodiagnostičnega dela in svetovanja različno starim posameznikom ter njihovim bližnjim osebam.
O svojih raziskovalnih ugotovitvah seznanjali mednarodno znanstveno javnost na vrhunskih znanstvenih srečanjih in v znanstvenih publikacijah ter tako pripomogli k promociji in ugledu naše države v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
