Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporabna razvojna psihologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S262  Družboslovje  Razvojna psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
Dojenčki/malčki, otroštvo, mladostništvo, prehod v odraslost/odraslost, govorni razvoj, osebnostni razvoj, teorija uma, psihosocialno prilagajanje, osamosvajanje, identiteta, učna/študijska uspešnost, finančno vedenje, blagostanje, družina, izobraževanje, kariera, delo, kultura, merski pripomočki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.977,2
A''
1.405,17
A'
3.811,06
A1/2
4.633,14
CI10
2.820
CImax
269
h10
27
A1
27,82
A3
1,13
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  168  2.646  2.450  14,58 
Scopus  227  3.322  3.025  13,33 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10571  dr. Zlatka Cugmas  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  435 
2.  20922  dr. Urška Fekonja  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  306 
3.  55865  Timotej Glavač  Psihologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  19 
4.  15844  dr. Alenka Gril  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2024  465 
5.  38371  dr. Kaja Hacin Beyazoglu  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  61 
6.  21336  dr. Tina Kavčič  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  370 
7.  51939  dr. Žan Lep  Psihologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  195 
8.  07606  dr. Ljubica Marjanovič-Umek  Psihologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  1.308 
9.  58156  Nika Pogorelc Jesih  Psihologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
10.  38232  dr. Mojca Poredoš  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2021  83 
11.  15446  dr. Melita Puklek Levpušček  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  406 
12.  17836  dr. Gregor Sočan  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  221 
13.  33802  dr. Sara Tement  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  287 
14.  07671  dr. Maja Zupančič  Psihologija  Vodja  2020 - 2024  851 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.831 
2.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  7.040 
3.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  13.247 
4.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  32.994 
Povzetek
Raziskovali bomo temeljna področja psihičnega razvoja v okviru paradigme vseživljenjskega razvoja, predvsem s kontekstualnega, socialno-kulturnega vidika, saj razvoj vedno poteka v kontekstu, ki se v času spreminja. Nekatera področja razvoja v nekaterih razvojnih obdobjih so razmeroma slabo preučena, tudi če so, se razvojne poti in socialno-kulturni dejavniki razvoja v sodobnih postindustrijskih družbah hitro spreminjajo. Cilje smo si tako zastavili v razvojnih obdobjih in na področjih, na katerih ocenjujemo določene vrzeli v razvojnopsihološki literaturi in za katera menimo, da bi jih je aktualno raziskati glede na družbene potrebe po aplikaciji v prakso z različno starimi posamezniki, hkrati pa izhajajo iz kontinuitete našega dosedanjega dela. V preučevanju zgodnjega razvoja govora se bomo osredotočili na vidike govorne kompetentnosti (npr. besednjak, slovnična struktura, pragmatična zmožnost), porajajoče pismenosti in prepoznavanje varovalnih ter dejavnikov tveganja tega razvoja v družinskem (npr. družinska pismenost, skupno branje, izpostavljenost digitalnim medijem) in  vrtčevskem okolju (npr. procesna kakovost vzgojnega dela). Nadaljevali bomo tudi z razvojem diagnostičnih pripomočkov za ocenjevanje govora malčkov/otrok. V povezavi z vsebinami in dejavniki zgodnjega razvoja, ki prispevajo h kasnejši učni uspešnosti in psihosocialnem razvoju otrok/mladostnikov, se bomo v slednjih razvojnih obdobjih ukvarjali z usvajanjem znanja, učno učinkovitostjo in uspešnostjo, oblikovanjem pozitivnega odnosa do znanja in poklicnimi odločitvami. Preverili bomo konceptualni model napovednikov t. i. aktivnega učenja in njegovih izidov srednjem/poznem otroštvu/mladostništvu. Pri mladih na prehodu v odraslost bomo v okviru mednarodnih primerjav nadaljevali z raziskovanjem psihološkega in finančnega osamosvajanja od prvotne družine (s perspektive mladih in njihovih staršev), razvoja poklicne kariere (vključno s študijsko motivacijo in uspešnostjo) in vključevanjem v državljanske dejavnosti (posebej digitalne). Preučevali bomo neposredne in posredne napovedne zveze osebnih (npr. osebnostne značilnosti, motivacija) ter dejavnikov konteksta (npr. način bivanja, zaposlitveni status) v razvoju na teh področjih, ki vodijo do pomembnih razvojnih izidov/življenjskih prilagoditev (npr. karierni optimizem, pozitivno finančno vedenje, vidiki subjektivnega blagostanja), ter univerzalnost in socialno-kulturno specifiko teh poti. V obdobju odraslosti bomo nadgradili spoznanja na področju poklicnega razvoja, zlasti o procesih in dejavnikih (npr. osebnostne značilnosti, neprilagojeni miselni vzorci, prenos dela v zasebno življenje), ki vodijo do negativnih izidov, pri čemer se bomo osredotočili na izgorelost. V tem okviru bomo preučevali, kako se posamezni negativni procesi in izidi kopičijo, v kolikšnem času se razvije izgorelost in kako lahko negativni razvoj obrnemo z ustrezno intervencijo.
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskovalno delo je pomembno za razvoj znanosti na področju razvojne in uporabne razvojne psihologije. Preučujemo varovalne/dejavnike tveganja in njihovo soodvisnost v psihičnem razvoju na več področjih (spoznavno, čustveno-osebnostno, socialno), na primer govora, ki je kulturno orodje vsakega posameznika v razvoju višjih spoznavnih zmožnosti, pridobivanja znanja in izobraženosti. Naš doprinos je tudi v preučevanju slovenščine kot jezika, saj razvijamo nove postopke/pripomočke za ocenjevanje več področij govora različno starih otrok/mladostnikov ter ocenjevanje predbralnih in predpisalnih zmožnosti zgodnjem otroštvu. Študije transakcij med osebnostnimi lastnostmi in psiho-socialnim prilagajanjem pomembno dodajajo k dosedanjim spoznanjem, saj kažejo na: (i) diferencialne enosmerne in recipročne vzdolžne vplive med osebnostjo in socialnim vedenjem v otroštvu; (ii) diferencialne povezave med osebnostnimi lastnostmi mladih in proaktivno izpostavljenostjo/pretirano rabo digitalnih medijev (predvsem negativnih oblik, npr. lažna identiteta, zasledovanje); (iii) neposredni in posredni vpliv osebnosti na t. i. pozitivno mentalno zdravje v različnih razvojnih obdobjih (npr. preko selekcijskega vpliva na pomembne življenjske dogodke in psihološkega osamosvajanja od staršev pri mladih, preko strategij upravljanja z življenjem in vključevanja v prostočasne dejavnosti pri normativnih starostnikih); (iv) interaktivno vlogo osebnostnih lastnosti in delovnih značilnosti (npr. zahteve pri delu, avtonomija pri delu) v delovnem stresu, težavah pri usklajevanju dela in družine ter izgorelosti med delovno aktivnimi posamezniki. Dalje naše raziskovanje: (i) osvetljuje vlogo učiteljev v zgodnjem mladostništvu, ki je najbolj občutljivo za spremembe v zaznanem pomenu izobraževanja in motivaciji za učenje (ta v slovenskih generacijah upada), in prispevek specifičnih osebnostnih lastnosti k povezavi med robustnimi lastnostmi različno starih otrok/mladostnikov ter učnimi dosežki v dveh kulturnih okoljih; (ii) prispeva nova spoznanja o vlogi učnih interakcij v psihosocialnem razvoju in oblikovanju identitete mladostnikov; (iii) odkriva različne štiri vrste odnosa mladostnikov do znanja in njihove vizije prihodnosti na področjih izobraževanja in kariere, partnerskih odnosov in družine, nastanitve in migracij ter aktivnega državljanstva; (iv) pojasnjuje povezanost različnih vrst učne motivacije z izbiro študija, poklicnimi cilji in kariernim optimizmom ter (v) doprinaša k razvoju novih metod merjenja/pripomočkov/analiz, npr. diadnih/skupinskih interakcij, razvoj specifičnih postopkov preverjanja merske invariantnosti. S tehnološkim in družbenim razvojem se spreminjajo razvojne naloge, postajajo kompleksnejše, njihovo razreševanje pa se podaljšuje, saj se spreminjajo družbene zahteve in so-odzivno tudi psihološke značilnosti različno starih posameznikov. Naše ugotovitve dopolnjujejo značilnosti in razlage razmeroma nedavno opredeljenega razvojnega obdobja med mladostništvom in odraslostjo (prehod v odraslost), ki ni univerzalno, temveč se kaže le v postindustrijskih družbah. Naš doprinos k znanosti v tem razvojnem obdobju se nanaša predvsem na ugotovitve pri razreševanju razvojnih nalog podaljšanega osamosvajanja od staršev/skrbnikov (psihološkega osamosvajanja in psiholoških vidikov finančnega osamosvajanja), raziskovanja identitete (finančne, poklicne in državljanske) in dejavnega vključevanja mladih v družbo (aktivno državljanstvo, vključno z digitalnim). Naš TOPO je na primer prvi test za zanesljivo/veljavno ocenjevanje več vidikov psihološkega osamosvajanja v odnosu do staršev (posebej mame in očeta) specifično na prehodu v odraslost. Pripravljeni prevodi/priredbe, še posebej pa razvoj kratke oblike testa, za katerega smo podprli mersko invariantnost v štirih deželah, omogočajo kakovostno merjenje osamosvajanja v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih. Spletna aplikacija (i) olajšuje raziskovalno delo, saj meritve izvajamo hitreje in brez stroško
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovitve naših raziskav imajo/bodo imele učinek na vzgojno-izobraževalno, preventivno, intervencijsko in raziskovalno dejavnost, povezano z ustvarjanjem pogojev za optimalni razvoj osebnih potencialov in kakovosti življenja različno starih posameznikov, izobraževanje psiholoških/pedagoških kadrov, usposabljanje strokovnega osebja v izobraževalnih, zdravstvenih, svetovalnih in drugih družbenih ustanovah  ter delovnih organizacijah. Na splošno imajo izsledki, njihove implikacije in aplikacija v prakso velik pomen za trajnostni razvoj vzgoje in izobraževanja, psihološkega dela z različno starimi ljudmi in družbe v Sloveniji. Rezultati služijo strokovni podlagi in smernicam za: (i) razvoj pedagoške prakse na vseh ravneh izobraževanja, s ciljem spodbujanja aktivnega vključevanja učencev/dijakov/študentov; (ii) načrtovanje ustreznih dejavnosti (tako preventivnih, spodbudnih, kot tudi programov obravnav) v različnih socialnih, zdravstvenih kontekstih/ustanovah in delovnih organizacijah. Raziskovalne izsledke je moč uporabiti v razvoju ustreznih spodbudnih programov npr. za finančno socializacijo mladih, razvoj zgodnje govorne kompetentnosti, različnih vrst pismenosti, prilagoditvenih spretnosti, kariernega svetovanja, treningov za ohranjanje spomina pri starostnikih ter v ustanovah, ki se ukvarjajo z dnevnimi dejavnostmi, izobraževanjem in svetovanjem starejšim osebam. Ugotovitve raziskovanja vpenjamo v študijski proces na treh slovenskih javnih univerzah (vse tri stopnje, vključno s programom Erasmus izmenjave in Erasmus+), mentoriramo množico diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ter vključujemo študente v raziskovalne projekte. Z diseminacijo raziskovalnega dela v domačem in tujem znanstvenem tisku (revije, poglavja v monografijah, monografije) zagotavljamo slušateljem univerzitetnega študija posodobljena študijska gradiva, ki temeljijo na znanstvenih izsledkih. Tako prispevamo h kakovosti slovenskega univerzitetnega študija, prepoznavnosti kakovosti slovenskih univerz v tujini (vabljena predavanja članov na tujih univerzah), prepoznavnosti slovenske psihološke znanosti v svetu ter k izobrazbi in strokovni usposobljenosti bodočih strokovnjakov. Naši izvirni in sodobni tuji prilagojeni/validirani/standardizirani psihodiagnostični pripomočki prispevajo h kakovosti razvojnodiagnostičnega dela in svetovanja različno starim posameznikom ter njihovim bližnjim osebam. V sodelovanju z uporabniki spremljamo in zagotavljamo znanstveno utemeljeno ter inovativno rabo novo posredovanih ugotovitev v sodobnih psihodiagnostičnih postopkih (npr. diferencialna raba različnih mer za ocenjevanje psiholoških značilnosti v posameznih primerih in v različnih razvojnih obdobjih). To vključuje kompetentno rabo novih, posodobljenih in/ali razširjenih pripomočkov, interpretacijo z njimi pridobljenih rezultatov, posodabljanje slovenskih norm in načinov izvedbe psihološkega ocenjevanja v odvisnosti od namena uporabe, izsledke o napovedni vrednosti ipd. Pripomočki/postopki, ki jih razvijamo, revidiramo, razširjamo ali ponovno normaliziramo, omogočajo zanesljive/veljavne ocene posameznih značilnosti oz. njihove specifične konfiguracije pri različno starih posameznikih in ocene morebitnega tveganja za njihov nadaljnji razvoj, prepoznavanje njihovih »močnih« in »šibkih« področij ter služijo kot nujna podlaga svetovanju in/ali obravnavi (nadaljnji diagnostiki, terapiji, rabi specifičnih programov vadbe ipd.). Z utemeljeno rabo ustreznih psiholoških pripomočkov namreč lahko že na samem začetku odkrijemo potencialne nenormativne poti razvoja, s tem pa omogočimo pravočasno načrtovanje strokovne pomoči in obravnavo ter spremljanje njenih učinkov. Z diseminacijo raziskovalnih izsledkov v strokovno javnost odpiramo nadaljnje možnosti uporabe naših ugotovitev za spodbujanje pozitivnih razvojnih izidov, preventivo in popravljanje ali blaženje nekaterih psiholoških težav/motenj v kontekstu stalnih družbenih sprememb. Nekateri naši izvirni, prirejeni in/ali poso
Zgodovina ogledov
Priljubljeno