Projekti / Programi
Nova razvojna strategija Slovenije v EU
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
gospodarski, socialni in ekološki razvojni dejavniki, konkurenčnost gospodarstva, regionalni razvoj, tehnološki razvoj, trajnostni razvoj, prometna politika, razvoj in ekonomika izobraževanja, trg dela in migracije, socialnovarstvena, družinska in prebivalstvena politika, prevzemi, inovacije, neposredne tuje investicije, ekonometrično in drugo matematično modeliranje, modeli splošnega ravnotežja
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalno delo programske skupine bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjeno v proučevanje, razvoj in uporabo ustreznih metodologij in orodij s katerimi bomo sledili nujnemu kakovostnemu premiku v razvojni politiki Slovenije po vstopu v EU, vsebovanem v novi Strategiji gospodarskega razvoja. Spremenjeno razumevanje razvoja (UMAR), poimenovano tudi nova razvojna paradigma, naj bi nadgradilo dosedanje osredotočanje na makroekonomsko stabilizacijo, tranzicijske reforme in oblikovanje institucionalnega okvira tržnega gospodarstva skladno s pravili EU. Slovenija se torej opredeljuje za trajnostni razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij, ne da bi omejeval možnosti prihodnjih ob vsaj enako uspešnemu zadovoljevanju njihovih potreb. Predstavlja osnovo za dolgotrajno zvišanje nacionalne konkurenčnosti, t.j. razvoj, ki bo prednostno zniževal gospodarski zaostanek vendar hkrati ne bo znižal raven socialne in okoljske razvitosti. Trajnostni razvoj se torej izraža: a) strukturno - skozi tri vire blaginje - gospodarsko, socialno in okoljsko, b) medčasovno - medgeneracijsko in c) prostorsko - s poudarkom na regionalni skladnosti razvoja. Hkrati pa se vzporedno z evropskim povezovanjem poglabljajo tudi procesi povezovanja v svetovnem merilu, s čimer se še nadalje zaostruje mednarodna konkurenca, povečuje se pomen zmožnosti prilagajanja, sodelovanja in učenja. Ustrezen odziv razvojne politike predstavlja krepitev konkurenčne sposobnosti in prilagodljivosti slovenskega gospodarstva ter države.
a)V okviru gospodarskega razvojnega dejavnika, ki ga opredeljujeta intenzivna internacionalizacija gospodarjenja, inovativnost v vseh fazah proizvodnje ter hiter razvoj novih tehnologij, se bomo ukvarjali s stanjem in ukrepi za izboljšanje konkurenčne sposobnosti in inovativnosti slovenskega gospodarstva (dokončanje tranzicijskega prestrukturiranja podjetniškega, in še zlasti finančnega in infrastrukturnega sektorja, tehnološki razvoj v svetu in v Sloveniji, zmanjševanje tehnološke vrzeli, spremljanje konkurenčne sposobnosti in prilagodljivosti slovenskega gospodarstva in tržave, analiza prevzemov podjetij, prometna politika, regulacija trga telekomunikacij, simulacije ukrepov in analiza posledic tekoče ekonomske politike na podlagi razvitih analitičnih orodij in baz podatkov.
b)V okviru socialnega razvojnega dejavnika in medgeneracijske dimenzije trajnostnega razvoja (pomen človeškega in socialnega kapitala, zagotavljanje socialne varnosti in vključenosti, vse večji pomen socialne družbe) bomo raziskovalne aktivnosti osredotočili na: preverjanje delovanja trga dela v novih, spremenjenih razmerah, razvoj in ekonomiko izobraževanja ter migracije, ekonomiko družine, blaginjo otrok, revščino, dohodkovno neenakost in socialno izključenost, analizo dohodnine in socialnih transferjev, socialno varstvo, socialne storitve, socialnovarstveno, družinsko in prebivalstveno politiko, demografske spremembe in vzdržnost pokojninske reforme.
c)V okviru tretjega, okoljskega razvojnega dejavnika, ki predstavlja aktivno razvojno vlogo okolja namesto neselektivnega zniževanja vseh pritiskov oziroma preusmeritev od skrbi za preobremenitev okolja k dejavnemu optimiranju njegovega prispevka k blaginji in razvoju, bomo raziskovalne aktivnosti usmerili na dve področji - okoljsko ekonomiko in industrijsko ekologijo. Ovrednotili bomo okoljsko trajnost Slovenije - izhodiščno okoljsko stanje in politike, prispevek endogenegea okoljskega kapitala (naravne dediščine) k blaginji s poudarkom na sistemskih in finančnih spodbudah, sistematizirali in ovrednotili trg eko-dejavnosti v Sloveniji in ocenili makroekonomske in sektorske posledice trgovanja z emisijami CO2.
d)Prostorska dimenzija trajnostnega razvoja, ki poudarja predvsem regionalno skladnost razvoja , bo analizirana v oviru sodobne regionalne politike s spodbujanjem inovativnosti in ustrezne organiziranosti s ciljem skladnega gospodarskega razvoja celotnega območja Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalno delo prispeva k znanstvenim metodam in dognanjem v svetu s tem, da so bile teorije in razvite metodologije uporabljene v specifičnem kontekstu malega odprtega gospodarstva. Teoretske, metodološke, aplikativne in razvojne raziskave slovenskega gospodarstva, primerljive s podobnimi raziskavami v svetu so lahko podlaga za: - razvoj novejših ekonomskih teorij, - vključevanje teoretičnih spoznanj (nepopolna konkurenca, diferencirani proizvodi, ekonomije obsega, dinamiziranje, vključitev monetarne sfere, endogena gospodarska rast, vlaganja v izobraževanje in raziskave in razvoj) v razvoj ustreznih orodij, - razvoj teorije internacionalizacije podjetij – programska skupina je pri proučevanju dinamične vzročne zveze med inovativnostjo, internacionalizacijo in produktivnostjo podjetij kot enem najbolj vročih raziskovalnih področij pri raziskovanju učinkov internacionalizacije podjetij med vodilnimi v evropskem in svetovnem merilu, - razvoj in uporabo teorij razvoja in še posebej človeškega kapitala kot ključnega razvojnega dejavnika (pionirsko delo na področju longitudinalne analize notranje učinkovitosti izobraževanja in analiza pravičnosti financiranja; proučevanje meddržavnih migracij)
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program, je že v svoji osnovi vpet v družbeno-ekonomski razvoj R Slovenije. Z raziskovalnim delom sledimo premiku v razvojni politiki Slovenije po vstopu v EU vsebovanem v novi Strategiji gospodarskega razvoja in neposredno prispevamo k: nadaljnjemu razvoju tehnološke, znanstveno-raziskovalne in inovacijske politike, izboljšanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečanju človeškega kapitala po posameznih gospodarskih dejavnostih, izboljšanju kvalitete razvojnih dokumentov, ki se predlagajo posameznim direktoratom EU, razvoju modela spodbujanja regionalnega razvoja v Sloveniji v okviru EU, pripravi primerjalne analize metodoloških pristopov merjenja uspešnosti javnih izdatkov in nabor metodologij za vrednotenje politik, programov in projektov v R Sloveniji, izboljšanju spremljanja in napovedovanja razvoja izobraževanja/vseživljenskega učenja ter migracij, vključno z regionalno dimenzijo, zagotovitvi znanstveno-analitične podlage za oblikovanje socialno-varstvene, družinske in prebivalstvene politike in uvrstitvi Slovenije v evropskem prostoru, analizi ekonomskih kot tudi znotraj in med-generacijskih prerazdelitvenih učinkov različnih možnih strategij financiranja sistema socialne varnosti, pripravi analitičnih podlag nosilcem ekonomske politike za kvalitetnejše odločanje in vodenje konsistentne ekonomske politike v okviru EU. Raziskovalne vsebine so torej osredotočene na proučevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih razvojnih dejavnikov kot tudi med-generacijske in prostorske dimenzije trajnostnega razvoja, ugotavljanje njihovih pomanjkljivosti in s tem izdelavo strokovnih podlag za opredelitev mehanizmov za izvedbo nove strategije razvoja Slovenije v razmerah članstva v EU. Vsebine, ki jih obravnavajo raziskovalci, so neposredno uporabne pri aktivnostih Službe vlade RS za razvoj, ki z izvajanjem sprejetih ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dejansko skrbi za praktično operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
