Projekti / Programi
Psihološke raziskave - osebnost in kognicija kot dejavnika odločanja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| S261 |
Družboslovje |
Diferencialna in individualna psihologija |
osebnost, poteze, kognicija, kognitivna znanost, odločanje, psihični razvoj, kognitivne sheme, kognitivni razvoj, učenje, ustvarjalnost, stališča, socialni vpliv, vrednote, vzgoja, organizacijska kultura, upravljanje, stres, kriza, inteligentnost, nevroznanost
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina združuje 5 jedrnih in 10 ostalih raziskovalcev, njeno delo poteka v obdobju 2004-2008.
Cilj raziskovalnega dela programske skupine je oblikovati in empirično preveriti širok model odločanja, ki vključuje vpliv osebnostnih in kognitivnih dejavnikov na odločitvene izide.
Medtem ko so procesi odločanja v psihologiji relativno raziskani, to ne velja za dejavnike odločanja, Prevladujejo modeli, ki obravnavajo situacijske dejavnike odločanja (vključno z naravo naloge odločanja), medtem ko je razmeroma manj modelov, ki neposredno zajemajo dejavnike osebe kot izvora in dejavnika odločanja. Prav tak model bi bil izredno dragocen s teoretskega vidika, prav tako pa bi s svojimi implikacijami in implementacijami posegel na vsa pomembna aplikativna področja odločanja (vsakdanje in življenjske odločitve posameznika, odločitve v zvezi s šolanjem, izobraževanjem delom, zdravjem, odločitve v socialnem, institucionalnem in organizacijskem kontekstu, ne nazadnje tudi odločitve na politični in državniški ravni). Oblikovanje takšnega kompleksnega teoretskega modela odločanja je glavna naloga predloženega programa.
Program je usmerjen v izdelavo teoretskega modela odločanja, ki naj bi nastal na podlagi empiričnega preverjanja ustreznih teoretskih dispozicij, tez in hipotez. V prvi fazi naj bi izdelali osnovna teoretska izhodišča in iz njih izpeljali okvirni model, ki bi bil podlaga za vrsto hipotez, te pa bi se nato preverjale s pomočjo empiričnih metod, njihovi izsledki pa naj bi v končni fazi pripeljali do integralnega osebnostno kognitivnega modela odločanja.
Okvirni izhodni model odločanja predpostavlja, da lahko prediktorje odločanja na osebni ravni v grobem razdelimo v konativne spremenljivke (osebnostne v ožjem pomenu besede), kamor sodijo temeljne dimenzije osebnosti, motivov in vrednot, in kognitivne spremenljivke, kamor sodijo sposobnosti (zlasti inteligentnost in ustvarjalnost), kognitivni slogi, ter atribucijske in druge kognitivne sheme. Vse te prediktorske spremenljivke se povezujejo z neposrednim odločanjem bodisi neposredno, še bolj verjetno pa posredno in moderatorsko, tako da vplivajo na samoučinkovitost in vedenjske namere kot najpomembnejša posrednika samih odločitev oziroma izbir. Z ustreznimi multivariatnimi analizami bo potrebno prediktorske modele izčistiti, tako da bodo v končni operativni obliki čim manj redundantni.
Glavna področja odločanja, kjer bodo preskušeni odločitveni modeli, so vsa tista pomembna področja obnašanja, ki jih spodbujamo in oblikujemo na podlagi generalnih odločitev (metaodločitev) in nato na podlagi bolj specifičnih odločitev. Med temi odločitvami zadevajo nekatere vsakdanje obnašanje (vsakodnevne odločitve), druge pa dolgoročnejšo življenjsko perspektivo (življenjske odločitev). Raziskovanje naj bi tako vključevalo vsebinske in metodološke (predvsem obče psihološke, razvojno psihološke, socialno psihološke in organizacijsko psihološke) vidike odločanja na pomembnih ravneh in področjih odločanja, zlasti pri odločanju glede osebnostnega razvoja, medosebnih in partnerskih odnosov, družinskih odnosov, šolanja in izobraževanja, poklicnega dela, zdravja, soočanja s stresom in še drugje.
Na podlagi posameznih preverjenih modelov odločanja bodo končno ti modeli teoretsko integrirani v skupni (kompleksni, univerzalni) osebnostno kognitivni model odločanja, kar naj bi bil osnovni cilj raziskovalnega programa, obenem pa bi seveda predstavljal najbolj generalno solucijo raziskovalnega problema, pa tudi največji teoretski znanstveni prispevek programa, saj, kot rečeno, tak model v obstoječem znanstvenem korpusu v svetu ne obstaja. Model bi seveda temeljito obdelali tudi z vidika njegove aplikativne in praktične uporabnosti, ki bi bila nedvomno velika.
Pomen za razvoj znanosti
Odločanje je že dolgo časa predmet raziskovanja v psihologiji in v zadnjem času se zanimanje za procese odločanja in dejavnike, ki na odločanje vplivajo, še povečuje tako v psihologiji, kot tudi v kognitivni znanosti, na področju umetne inteligence idr. Z vprašanji, ki zadevajo odločanje imamo opraviti na vseh ravneh in področjih obnašanja, kjer se soočamo z izbirami, v normalnih in kritičnih situacijah, v domačem, šolskem in delovnem okolju, na individualnem in skupinskem nivoju, v vsakdanjem življenju, gospodarstvu, politiki, zdravstvu itd. Tudi v našem raziskovalnem prostoru po uspešnem projektu “Narava in determinante zavestnega odločanj “ izpred let potrebujemo nadaljnji zagon, ki bo smiselno povezal naša raziskovanja na tem področju z najpomembnejšimi tokovi raziskovanj v svetu. Izdelava integralnega modela odločanja, ki sistemsko vključuje preverjeni vpliv osebnostnih in kognitivnih dejavnikov odločanja torej pomeni pomembno stopnjo v povezovanju in nadgradnji spoznanj teorije odločanja. Potreba po takšnem modelu je implicitno, ne malokdaj pa tudi eksplicitno izražena v vrsti bazičnih znanstvenih del, ki skušajo povzeti glavne izsledke raziskovanj odločanja in odpirati nova vprašanja na tem področju. Problematika osebnosti, kognicije in odločanja je z raziskovalnega aspekta še toliko bolj pomembna, ker se povezuje z izjemno pomembnimi praktičnimi vprašanji, ki postajajo še dodatno pomembna in aktualna ob soočanju s kritičnimi razmerami in neznankami. Težko najdemo področje raziskovanja, ki bi imelo tako široke teoretske in obenem življenjsko pomembne praktične in aplikativne razsežnosti. Raziskovalni problemi programa se organsko vključujejo v aktualne in perspektivne teme raziskovanj v svetovni psihologiji in pri tem povezujejo vsa pomembna področja psihologije ter posegajo tudi na interdisciplinarna znanstvena področja, (npr. področje kognitivne znanosti, psihogenetske raziskave…). V raziskovalnem programu so bili zajeti problemi, kjer je pričakovati zares tvorno vključevanje in bistvene prispevke našega znanstvenega potenciala, še posebno takrat, ko gre za sodelovanje z raziskovalci v razvitem svetu. Gre torej za spoznanja, ki povezujejo tri izjemno pomembne sklope psiholoških spremenljivk, osebnost, kognicijo in odločanje in ob tem posegajo v obstoječe modele pojasnjevanja teh spremenljivk in v modele njihovega medsebojnega vplivanja. Opravljene raziskave so potrdile pomen in veljavnost obstoječih vodilnih modelov dimenzionalne strukture v vseh proučevanih sklopih spremenljivk: pri dimenzijah osebnosti, dimenzijah intelekta in dimenzijah odločanja. Na vsakem od navedenih področij pa so bile ugotovljene tudi pomembne in bistvene inovacije, med katerimi imajo nekatere tudi paradigmatski pomen. Raziskovalni izsledki so še posebej pomembni zato, ker integrirajo ugotovljene neposredne in posredne kavzalne zveze v model, ki povezuje delovanje konativnega (osebnostnega) in kognitivnega psihičnega prostora z dimenzijami odločanja in njihovimi značilnostmi. Ožji znanstveni pomen izsledkov raziskav programske skupine je predvsem v naslednjem: 1. Elaboracija generalnega modela odnosov med temeljnimi dimenzijami osebnosti, kognitivnega delovanja in odločanja. 2. Ugotovitev najpomembnejših osebnostnih in kognitivnih prediktorjev odločanja. 3. Nove ugotovitve na področju strukture osebnosti (generalni faktor osebnosti), ki kažejo strukturo osebnosti v novi luči in so osnova za novo strukturno paradigmo osebnosti. 4. Nove ugotovitve na področju kognitivnega delovanja, zlasti z vidika razvoja kognitivnih strategij. 5. Nove ugotovitve na področjih delovanja slogov odločanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki raziskovalnega programa bodo uporabni pri načrtovanju znanstvenega in kulturnega delovanja, šolstva na različnih ravneh izobraževanja, še posebno pa pri spodbujanju inovativnosti na področju trženja, podjetništva, organizacije dela, izboljševanja kakovosti življenja, zdravja in varnosti, prevencije zdravja. Poseben dodatni možni pomen izsledkov programa vidimo v promociji uspešnih oblik odločanja in soodločanja na področju mednarodne konkurence, izvoza, bančništva, organizacije skupnega nastopa s tujimi partnerji itd. V kulturni sferi se zdijo možni izsledki programa pomembni za uspešno in demokratično soočanje z izzivi kulturne pluralnosti in multikulturnosti, spodbujanje kakovosti kulturne izobrazbe, spodbujanje optimalnih rešitev pri pomanjkanju "kritične mase", značilne za Slovenijo in druge manjše dražave na področju kulturnega in znanstvenega delovanja. Raziskovalni program bo prispeval izsledke, ki bodo uporabni za izdelavo programov in ekspertnih sistemov na področju tehnološkega razvoja in uporabe tehnologij. Izsledki raziskovalnega programa bodo pomembni za implementacijo odločanja na mnogih področjih, pomembnih z vidika nacionalne identitete in bogastva naravne ter kulturne dediščine. To velja predvsem za odločitve v zvezi s procesi vključevanja v mednarodne integracije in v globalizacijske procese, za iskanje optimalnih rešitev pri ohranjanju in varovanju slovenskega jezika, naravnih in kulturnih bogastev in vrednot Slovenije, za odločitve o gospodarskih naložbah in strategijah gospodarskega razvoja, za odločitve o prometu, urejanju okolja in varovanju okolja, za odločitve o promociji Slovenije v turizmu in športu, gostinstvu itd. Program (programska skupina) in njegovi izsledki so za slovenski prostor pomembni tudi zaradi naslednjega: - omogočajo in spodbujajo nadaljnji razvoj psihologije kot znanstvene discipline in razvoj njenih meddisciplinskih povezav pri tem pa nadaljujejo že uveljavljeno tradicijo psihološkega raziskovanja pri nas, - tvorno vključujejo slovensko psihologijo v globalni razvoj psihologije, - usmerjajo se na vprašanja in probleme psihologije, ki so in bodo zelo aktualni pri nas tako s teoretičnega kot z aplikativnega vidika (npr. .) - spodbujajo večjo vpetost psiholoških spoznanj v druge stroke in refleksijo nepsiholoških spoznanj v psihologijo
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
