Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Psihološki in nevroznanstveni vidiki kognitivnega nadzora, osebnosti in psihičnega blagostanja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
kognitivni nadzor, kognicija, kognitivna nevroznanost, nevrofiziologija, plastičnost, kognitivni trening, eksperimentalna psihologija, individualne razlike, osebnost, psihično blagostanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50536  Lea Alič  Psihologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  10 
2.  18463  dr. Andreja Avsec  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2018  293 
3.  33621  dr. Jurij Bon  Psihiatrija  Raziskovalec  2015 - 2018  166 
4.  09182  dr. Valentin Bucik  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2018  654 
5.  37645  dr. Jure Demšar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018  86 
6.  23783  dr. Katja Depolli Steiner  Psihologija  Raziskovalec  2017  58 
7.  28624  dr. Milica Gregorič Kramberger  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  254 
8.  13425  dr. Darja Kobal Grum  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2018  638 
9.  50304  Aleksij Kraljič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2017  15 
10.  28528  dr. Renata Marčič  Psihologija  Raziskovalec  2018  56 
11.  38946  Andraž Matkovič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  53 
12.  06835  dr. Sonja Pečjak  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2018  844 
13.  10811  dr. Cirila Peklaj  Družboslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  416 
14.  18919  dr. Anja Podlesek  Psihologija  Vodja  2015 - 2018  541 
15.  33077  Manca Seničar  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2016  16 
16.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  126 
17.  15062  dr. Matija Svetina  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2018  354 
18.  39636  dr. Gaja Zager Kocjan  Psihologija  Raziskovalec  2018  117 
19.  28100  dr. Gregor Žvelc  Psihologija  Raziskovalec  2018  309 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.422 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.913 
Povzetek
Raziskovalni program povezuje področje kognitivne psihologije, psihologije osebnosti in nevroznanosti. Osrednja tema je kognitivni nadzor, tj. sposobnost prožnega prilagajanja in odzivanja na izzive v okolju, učinkovitega procesiranja relevantnih dražljajev in filtriranja morebitnih distraktorjev, ki služi načrtovanju, izvedbi in spremljanju izvajanja ciljno usmerjenega vedenja. Vključuje in je temelj pozornosti, delovnega spomina, reševanja problemov, načrtovanja, odločanja. Kognitivni nadzor je osnova uspešnemu delovanju posameznikov v okolju. Povezuje se z njihovimi osebnostnimi značilnostmi in psihičnim blagostanjem.  Tradicionalno raziskave osnovnih kognitivnih procesov na eni strani in osebnosti ter psihičnega blagostanja na drugi strani preučujejo pojave na različnih ravneh opazovanja in pri tem tudi uporabljajo različne raziskovalne metode in pristope. Raziskave osnovnih mehanizmov kognitivnega nadzora pogosto uporabljajo eksperimentalne načrte in nevroznanstvena orodja ter se osredotočajo na povprečne, tipične odzive na kognitivne naloge, medtem ko se raziskave osebnostnih značilnosti in psihičnega blagostanja prvenstveno osredotočajo na individualne razlike in uporabljajo korelacijske metode. Namen raziskovalnega programa je nadgradnja raziskav obeh področij prek povezovanja obeh pristopov. Program združuje tako preučevanje nevrofizioloških osnov kot tudi individualnih razlik v kognitivnem nadzoru. Cilj raziskovalnega programa je s povezovanjem mer kognitivnega nadzora s psihološkimi merami osebnostnih potez in psihičnega blagostanja priti do novega vpogleda v strukturo kognitivnega nadzora in opredeliti njegovo vlogo v vedenjskih lastnostih, sposobnostih in osebnostnih značilnostih posameznikov.  Nadalje je cilj raziskovalnega programa preučiti možnosti prenosa pridobljenih spoznanj v prakso. Natančneje, cilj je razviti in ovrednotiti obstoječe in nove oblike intervencij (npr. kognitivnega treninga), ki se osredotočajo na krepitev kognitivnega nadzora in kognitivnih sposobnosti različnih ciljnih skupin (učencev, starostnikov, pacientov s poškodbami ali boleznimi možganov), in intervencij, ki prilagajajo okolje kognitivnim sposobnostim posameznikov. Obe vrsti intervencij bi prispevali k polnemu razvoju in izkoriščanju potencialov posameznikov ter k njihovemu učinkovitemu delovanju v različnih okoljih in kontekstih (v šoli, na delu itd.). Povezovanje različnih ravni preučevanja predstavlja nov in inovativen pristop, ki obeta preskok v razumevanju človeškega vedenja. Z načrtovanim prenašanjem odkritij v prakso skozi oblikovanje in ovrednotenje intervencij za podporo in krepitev kognitivnih sposobnosti lahko raziskovalni program omogoči pomemben napredek v razvoju psihologije kot stroke in oprijemljive koristi družbeno-ekonomskemu razvoju ter prispeva k dvigu kakovosti življenja posameznikov in družbe v celoti.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program prinaša dva temeljna prispevka k razvoju znanosti. Prvi izhaja iz multidisciplinarne ekipe in vsebinske zasnove programa. Ključni namen programa je vzpostavljanje mostov med psihologijo, nevroznanostjo, psihiatrijo, preko različnih stopenj opazovanja in pojasnjevanja psiholoških pojavov, lastnosti in sposobnosti. Tovrstno povezovanje bo omogočilo medsebojno oplajanje raziskovalnih vprašanj in spoznanj — spoznanja o individualnih razlikah bodo predstavljala pomembno vhodno informacijo pri preučevanju temeljnih kognitivnih procesov s pomočjo nevrofizioloških orodij, spoznanja o temeljnih kognitivnih procesih pa bodo povratno omogočala izpopolnitev modelov in boljše razumevanje individualnih razlik.  Nadalje, in še pomembneje, namen raziskovalnega programa je prehajanje idej in spoznanj preseči z oblikovanjem modelov in razlag, ki eksplicitno povezujejo različne in doslej največkrat ločene ravni preučevanja. Tako bo možno individualne razlike v posameznikovi osebnosti, vedenju, blagostanju, navezati na temeljne kognitivne procese — specifično kognitivni nadzor — in njihove nevrofiziološke osnove. Le-to bo predstavljalo pomembno inovacijo tako v okviru psihologije kot kognitivne nevroznanosti. Tovrstno povezovanje bo omogočalo bolj celostno razumevanje predmeta preučevanja in olajšalo bo proces prenosa spoznanj temeljnih raziskav kognitivnih procesov v prakso. V psihologiji je namreč še vedno v veliki meri prisotna implicitna delitev preučevanja na obravnavo posameznika kot nedeljive celote ter na preučevanje komponentne sestave posameznikovega kognitivnega sistema. Prisotna pa je tudi delitev na diferencialnopsihološki pristop, ki temelji na korelacijskih študijah, in kognitivnopsihološki pristop, ki uporablja eksperimentalne metode. Predlagani program ima preko rušenja obstoječih delitev in povezovanja različnih ravni preučevanja možnost vzpostaviti novo paradigmo preučevanja psiholoških procesov in pojavov.  Drug pomemben prispevek k razvoju znanosti predstavlja neposredno vključevanje družbeno aktualnih raziskovalnih vprašanj v temeljni znanstveno raziskovalni program. V okviru psihologije lahko zasledimo več primerov, v katerih so neposredne družbene potrebe in interesi vodili v oblikovanje programov in intervencij, ki so predhodile teoretičnemu razvoju in empiričnim spoznanjem. Trenutno aktualen primer je intenziven interes za programe utrjevanja in izboljševanja kognitivnih sposobnosti. Predlagan raziskovalni program ne le naslavlja aktualno tematiko, temveč jo vključuje kot enega izmed pristopov k preučevanju temeljnih procesov, s čimer odpira nove poti raziskovalnega dela ter preko skrajševanja poti od temeljnih spoznanj do njihove neposredne uporabe podaja pomemben korak k idealu translacijske znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Uspešen kognitivni nadzor ima ključno vlogo v sposobnosti odločanja in oblikovanja k cilju usmerjenega vedenja ter sposobnost spoprijemanja z notranjimi in zunanjimi izzivi, kar ima neposreden vpliv na učinkovitost in kvaliteto življenja posameznika ter posredno družbe. Namen raziskovalnega programa je preučiti prav te povezave ter podati osnovo, oblikovati in preveriti možne strategije in postopke bodisi za neposredno izboljšanje kognitivnega nadzora v različnih populacijah bodisi za oblikovanje procesov, ki v največji meri izkoriščajo posameznikove obstoječe sposobnosti in lastnosti. S tem ima raziskovalni program možnost neposredno vplivati na nekatere pomembne vidike posameznikove in družbene učinkovitosti.  Izpostavimo lahko več področij, na katere bi imela spoznanja neposreden vpliv. V okviru izobraževanja ilustrira pomembnost preučevanih vsebin program uvajanja kompetence učenje učenja, ki s financiranjem Evropske skupnosti poteka v okviru Zavoda RS za šolstvo in za katerega so preučevane vsebine neposredno relevantne. Drugo tovrstno področje je upravljanje in ekonomsko ter strateško odločanje, saj ima kognitivni nadzor pomemben neposreden in mediirajoč vpliv na poslovno, ekonomsko in strateško odločanje, česar ekonomski modeli v uporabi v največji meri ne upoštevajo. Naslednje pomembno področje je rehabilitacija po poškodbah možganov ter spoprijemanje s posledicami bolezni možganov. Pri posameznikih s poškodbami in boleznimi možganov kaže, da je prav kognitivna oškodovanost, na čelu s kognitivnim nadzorom, ključni dejavnik njihove uspešne integracije v družbo, vračanja na delo ali usposabljanja za nadomestno zaposlitev. Učinkoviti postopki kognitivnega treninga / rehabilitacije ali prilagajanja izzivov okolja v splošnem ter delovnega mesta specifično, lahko pomembno vplivajo na življenje prizadetega / oškodovanega posameznika, njegovih skrbnikov in družbe v celoti, tako z vidika kvalitete življenja kot neposrednih in posrednih ekonomskih stroškov. Podobne učinke ima lahko spodbujanje učinkovitega kognitivnega nadzora v vlogi varovalnega dejavnika pred razvojem duševnih stisk in motenj.  Ker se pojavlja vedno večji interes splošne javnosti za orodja kognitivnega treninga ter izboljšanje psihološkega blagostanja, je predmet preučevanja tudi poslovno zanimiv ter relevanten za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Znanstveno preverjeni programi kognitivnih treningov, izobraževanja o kognitivnem nadzoru ter izdelki in storitve, ki bodo v okviru programa razviti za diagnostiko in krepitev potencialov posameznikov in skupin, bodo uporabni na različnih področjih psihološke dejavnosti: v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, športu, v psihologiji dela in organizacije in drugje. S tem program prispeva k večji prepoznavnosti psihologije kot stroke, odpira pa tudi poslovne priložnosti za oblikovanje in trženje novih izdelkov in storitev s potencialom oblikovanja spin-off podjetij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno