Projekti / Programi
Psihološki in nevroznanstveni vidiki kognicije
01. januar 2019
- 31. december 2024
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
kognicija, kognitivni nadzor, kognitivna nevroznanost, nevrofiziologija, nevrodegenerativne bolezni, plastičnost, kognitivno izboljševanje, kognitivni trening, eksperimentalna psihologija, individualne razlike, osebnost, motivacija, emocije, psihično blagostanje, mikrogenetski pristop
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
21. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
311 |
4.949 |
4.719 |
15,17 |
| Scopus |
337 |
5.827 |
5.516 |
16,37 |
Raziskovalci (20)
Organizacije (2)
Povzetek
Tema raziskovalnega programa je kognicija v zdravju in bolezni ter njeno spodbujanje. Program preučuje kognitivno funkcioniranje in medosebne razlike v kognitivnih sposobnostih v normativnih populacijah v različnih življenjskih obdobjih (v času formalnega izobraževanja, odraslosti in pri starostnikih) ter kognitivno funkcioniranje pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi. Osrednji cilj programa je ugotoviti, do kolikšne mere lahko izboljšamo kognitivno funkcioniranje in kakšno mora biti kognitivno izboljševanje, da bo dalo kar najboljše učinke, ob upoštevanju individualnih značilnosti, ki vplivajo na učinkovitost izboljševanja.
Osrednje zanimanje programa so psihološke intervencije kognitivnega izboljševanja, kot so kognitivni treningi, treningi strategij in treningi čuječnosti. Program razvija nove intervencije kognitivnega izboljševanja, ki upoštevajo sodobna spoznanja na področju kognitivne znanosti, in vrednoti njihove učinke na kognitivno funkcioniranje in nekognitivne spremenljivke, npr. kakovost življenja. Preučuje, do kakšnih makrosprememb prihaja z uvedbo posamezne intervencije, spremlja pa tudi mikrospremembe, do katerih prihaja med izvajanjem intervencije. S tem želi program prispevati k boljšemu razumevanju mehanizmov kognitivnega izboljševanja.
Raziskave v splošnem ugotavljajo pozitivne učinke kognitivnega izboljševanja, ki pa so navadno omejeni na trenirano kognitivno funkcijo. Omejenost učinkov kognitivnega izboljševanja bi bila lahko posledica medosebnih razlik v odzivnosti na kognitivno izboljševanje. Pri vrednotenju učinkovitosti kognitivnega izboljševanja zato program preučuje povezanost učinkovitosti intervencij z individualnimi značilnostmi obravnavanih oseb, in dejavnike, ki izboljševanje spodbujajo ali ga zavirajo.
Podporne dejavnosti preučevanju osrednjega raziskovalnega problema so preučevanje bazičnih značilnosti in mehanizmov različnih kognitivnih procesov in razvoj novih metod njihovega merjenja, preučevanje odnosov med različnimi kognitivnimi funkcijami, preučevanje medosebnih razlik v kognitivnem funkcioniranju in povezovanja kognicije z drugimi psihološkimi konstrukti. Pri raziskovanju program kombinira psihološko in nevroznanstveno eksperimentalno raziskovanje ter korelacijsko in kvalitativno raziskovanje ter uporablja triangulacijo metod merjenja kognitivnih procesov. Tak pristop omogoča boljše razumevanje preučevanih kognitivnih funkcij in njihovega spreminjanja z intervencijami.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program prispeva nova temeljna spoznanja na področju kognitivne psihologije in nevroznanosti. Prispeva k razumevanju različnih kognitivnih procesov - vidne pozornosti, delovnega spomina, kognitivnega nadzora, metakognicije, učenja, reševanja problemov itd. - in odnosov med njimi. Pridobiva tudi nova spoznanja o dejavnikih, ki prispevajo h kognitivnim procesom, in sicer o emocijah in njihovem uravnavanju, motivaciji, osebnosti, samopodobi, psihičnem blagostanju, ter o povezovanju kognitivnih procesov s takimi nekognitivnimi konstrukti.
Multidisciplinaren pristop pri preučevanju raziskovalnega problema (povezovanje psihologije, nevroznanosti in psihiatrije), uporaba različnih raziskovalnih strategij k opazovanju in pojasnjevanju kognitivnih procesov (eksperimentalnega, korelacijskega, fenomenološkega pristopa), triangulacija metod merjenja kognitivnih procesov (vedenjskih mer, nevrofizioloških mer, fizioloških mer, subjektivih poročil) in preučevanje medosebnih razlik v kombinaciji z intraindividualnimi spremembami omogočajo bolj celosten vpogled v kognitivne procese in njihovo izboljševanje. Tak celostni pristop omogoča boljše razumevanje medosebnih razlik v kognitivnem funkcioniranju in temeljnih mehanizmov sprememb med psihološkimi intervencijami kognitivnega izboljševanja ter izidov teh intervencij. S povezovanjem diferencialnopsihološkega, eksperimentalnega in kvalitativnega pristopa raziskovalni program prispeva k vzpostavitvi nove paradigme preučevanja kognitivnih procesov.
Program povezuje temeljno raziskovanje z aplikativnim. Razvoj teoretičnih modelov mehanizmov kognitivnih procesov in kognitivnega izboljševanja tesno prepleta z razvojem in praktično uporabo intervencij kognitivnega izboljševanja in preizkušanjem njihove učinkovitosti v praksi pri različnih normativnih skupinah in skupinah, ki imajo težave v kognitivnem funkcioniranju, npr. učencih s posebnimi potrebami, starostnikih, nevroloških bolnikih. Razvite psihološke intervencije kognitivnega izboljševanja in pripomočki za diagnostiko kognitivnega funkcioniranja bodo uporabni na različnih področjih psihološke dejavnosti: v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, športu, gospodarstvu in drugje.
Pomen za razvoj Slovenije
V splošni javnosti je zaslediti vse večji interes posameznikov za izboljšanje svojih kognitivnih sposobnosti in povečanje (delovne) učinkovitosti ter psihičnega blagostanja, pa tudi interes delovnih organizacij za povečanje učinkovitosti zaposlenih. Družbene potrebe in komercialni interesi so vodili v oblikovanje in uporabo številnih ad hoc intervencijskih programov kognitivnega izboljševanja brez jasne znanstvene podlage. Na trgu so dragi treningi, za katere ni dovolj empiričnih potrditev o učinkovitosti. Treningi so parcialni, trenirajo eno ali omejen nabor kognitivnih funkcij, uporabljajo naloge, ki nimajo zadovoljive ekološke veljavnosti in zato nimajo večjih učinkov na vsakdanje funkcioniranje posameznika in kvaliteto njegovega življenja. Empirično raziskovanje na tem področju je preveč razdrobljeno in ima številne metodološke pomanjkljivosti, predvsem pa se premalo naslanja na teorije o mehanizmih kognitivnih procesov ali prispeva k razvoju takih teorij.
Cilj raziskovalnega programa je z modeli vzrokov medosebnih razlik v odzivih na psihološke intervencije kognitivnega izboljševanja omogočiti razvoj personaliziranih intervencij, ki bi imele večji, dolgotrajnejši in daljnosežnejši učinek ter bi spodbujale splošno kognitivno funkcioniranje in funkcioniranje v vsakdanjem življenju ter doprinesle k večji kvaliteti življenja. Z intervencijami kognitivnega izboljševanja želimo različnim skupinam ljudi pomagati, da bi bili v vsakdanjem življenju čim bolj uspešni in produktivni.
Učinkovite razvite intervencijske programe oz. izdelke bi lahko uporabile institucije in delovne organizacije kot način razvoja kadrov ali posamezniki za individualno (domačo) uporabo. Prispevale bi k večji produktivnosti posameznikov, vzdrževanju “kognitivne kondicije” pri starejših zaposlenih ter gospodarski konkurenčnosti delovnih organizacij. Starostnikom bi z njimi pomagali pri vzdrževanju kognitivnih sposobnosti na čim višji ravni, da bi imeli dlje čim kvalitetnejše in čim bolj samostojno življenje, kar bi posledično vodilo k nižjim stroškom za zdravstvene in socialnovarstvene storitve. Prav tako lahko pri nevroloških bolnikih ali bolnikih s poškodbami možganov z zgodnejšim odkrivanjem kognitivnih primanjkljajev in intervencijami kognitivnega izboljševanja pripomoremo k preprečevanju razvoja duševnih stisk in motenj (npr. depresije in anksioznosti), spoprijemanju bolnikov z boleznijo, njihovi integraciji v družbo, vračanju na delo ali usposabljanju za nadomestno zaposlitev. Neposredni učinki intervencij kognitivnega izboljševanja se odrazijo v kvaliteti življenja bolnika in njegovih skrbnikov, posredni pa v manjših ekonomskih stroških za družbo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
