Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
Slovenija, geografija, fizična geografija, družbena geografija, regionalna geografija, urbana geografija, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi, kartografija, naravne nesreče, zemljepisna imena
Raziskovalci (23)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Geografija Slovenije je nadaljevanje združenih raziskovalnih programov Regionalna geografija Slovenije in Socialna geografija Slovenije. Obsega temeljna analitska in sintetska preučevanja Slovenije, njenih pokrajinskih sestavin in regionalnih enot, geografske primerjalne študije, razvijanje geografske terminologije vključno z zemljepisnimi imeni, prav tako pa razvijanje geografskih metod in tehnik ter geografskega informacijskega sistema in z njim povezane tematske kartografije.
Geografija je pomembna za mnoge prostorske in druge znanstvene vede, saj s svojim védenjem o pokrajinah ter njihovih značilnostih in zakonitostih daje temeljna znanja za raziskovanja na nekaterih vsebinskih področjih ter za strokovne oziroma politične, predvsem razvojne odločitve. Pomembna je tudi za izobraževanje, saj je zanimiv predmet v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi za splošno izobrazbeno raven državljanov, saj je z njeno pomočjo lažje razumejo regionalne, politične, ekonomske, socialne, verske, kulturne in druge probleme v Sloveniji in Svetu.
V slovenski geografiji prevladuje kompleksnost, katere najidealnejša implementacija naj bi bila prav (regionalna) geografija Slovenije. V svetu, predvsem v angleški, nemški in francoski geografski literaturi, se v zadnjih letih povečuje zanimanje za "United Geography". Številne razprave so povezane s pojmom "new regional geography" in/ali "ecole de la regulation". Sodobna geografija preučuje naravne in družbene pokrajinske strukture, procese in načine obnašanja družbenih skupin v pokrajini. Poleg kompleksnosti in medsebojne povezanosti geografskih pojavov in procesov upošteva tudi pokrajinske učinke fizičnega okolja, gospodarski napredek, tehnološke inovacije, ekonomske integracije, globalizacijo in kulturno identiteto.
Raziskovalni program je temeljnega in nacionalnega pomena, saj je edina znanstvena disciplina, ki na kompleksen, geografski način preučuje Slovenijo in njene regionalne enote ter povezanost pokrajinskih sestavin, ki sestavljajo slovenske pokrajine (kamnine, površje, vode, podnebje, prsti, rastje, živalstvo, prebivalstvo, naselja, gospodarstvo itd.). Prav različnost slovenskih pokrajin je ena največjih bogastev naše države.
Raziskovalni program Geografija Slovenije je multidisciplinaren, saj v novo sintetično zasnovano znanstveno celoto povezuje izsledke sorodnih ved, pomemben pa je tudi za izobraževanje, saj olajša razumevanje regionalnih, političnih, ekonomskih, kulturnih in druge zakonitostidoma in po svetu.
Izhodišče raziskovalnega programa je predvsem sistematično, na podlagi standardiziranih evalvacijskih postopkov ovrednotenje in oblikovanje sonaravnega gospodarjenja s prostorom z enakovrednim upoštevanjem naravnih in družbenih sestavin pokrajine. Eden od ciljev je priprava teoretskih in praktičnih modelov skladnega regionalnega razvoja ter smotrne rabe površin, ki bo temeljila na sodobnih spoznanjih o omejenosti naravnih virov ter človeških in gospodarskih potencialov. Program bo na teoretični in modelni ravni pokazal na nasprotujoče si razvojne koncepte globalizacije in regionalizacije, ki so povezani z uravnoteženo konkurenčnostjo, ekonomsko in socialno povezanostjo ter varovanjem naravnih virov.
Program se ukvarja s preučevanjem naravnih in družebnih sestavin Slovenije in njenih pokrajin, vendar s posebnim poudarkom na njihovi povezanosti in pomembnosti za oblikovanje in razvoj slovenskih pokrajin. Zato so v ospredju tudi raziskave tistih geografskih pojavov, pri katerih so povezani naravni in družebni dejavniki, na primer pri naravnih nesrečah, rabi tal, okoljski problematiki, kulturnih pokrajinah, sonaravnem razvoju, in raziskave sodobnih družbenih problemov, na primer pri kmetijstvu, prebivalstvu, socialni blaginji, urbanizaciji, nacionalni identiteti.
Pomen za razvoj znanosti
Družbene dimenzije raziskovanja: Program Geografija Slovenije je temeljnega in nacionalnega pomena za našo državo, saj je geografija edina znanstvena disciplina (in raziskovalni program), ki na kompleksen in sistematičen način preučuje Slovenijo, njene regionalne enote in povezanost pokrajinskih sestavin. Za vsako državo je preučevanje in poznavanje zakonitosti njenega ozemlja zelo pomembno, za mlado državo, kakršna je Slovenija, ki išče svojo identiteto med državami sveta, pa je preučevanje njenih pokrajin, ki izražajo njene naravne in družbene značilnosti ter vpetost v velike evropske pokrajinske enote, še posebej pomembno. Prav različnost slovenskih pokrajin je eno največjih bogastev naše države. Rezultati raziskovalnega programa Geografija Slovenije so pomembni za mnoge prostorske in druge znanstvene vede, saj s svojim poznavanjem pokrajin ter njihovih značilnosti in zakonitosti daje temeljna znanja za raziskovanja na nekaterih njihovih vsebinskih področjih. Geografske analize in sinteze so potrebne tudi za strokovne oziroma politične, predvsem razvojne odločitve planerskih in sorodnih ustanov, slovenskih ministrstev ter države kot celote pri oblikovanju državnih ukrepov za smotrnejše gospodarjenje ter usklajevanju nadaljnjega gospodarskega in drugega razvoja glede na okoljske omejitve in gospodarske potrebe v posameznih pokrajinah in pri najrazličnejših posegih pristojnih ustanov v prostor. Po drugi strani je geografija s pokrajino kot njenim temeljnim predmetom preučevanja izrazito multidisciplinarno usmerjena, saj v novo sintezno znanstveno celoto povezuje izsledke prostorskih in drugih znanosti. Geografija pospešuje ohranjanje pestre naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, geografske raziskave pa so pomembne tudi za šolstvo, saj je geografija Slovenije pomemben predmet v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi za splošno izobrazbeno raven državljanov, ki z boljšim poznavanjem lažje razumejo regionalne, politične, ekonomske, socialne, verske, kulturne in druge probleme v Sloveniji in po svetu. Nenazadnje geografija razvija domoljubje, ponos in samozavest slovenskih državljanov oziroma pozitivno spreminja vrednostno dojemanja ljudi o naravni pokrajinski raznolikosti Slovenije kot pomembnem bogastvu države. Geografija spodbuja multikulturnost, humanost med ljudmi in spoštovanje številnih razlik med njimi oziroma strpnost tako v Sloveniji kot po svetu, kar je pomembna humana komponenta programa Geografija Slovenije.
Pomen za razvoj Slovenije
Preobrazba družbenih procesov, povezanih z dvigom življenjske ravni in onesnaženost okolja odločilno zahtevata prevrednotenje družbenih ciljev. Planiranje prostorskega razvoja v Sloveniji na te nove izzive še ni odgovorilo z ustreznimi ukrepi. Družbeni, gospodarski in poselitveni sistemi so rezultat razvoja bližnje preteklosti (v drugačnih tehnično-tehnoloških in ekonomsko-socialnih možnostih) in odraz sodobnih ekonomskih, socialnih in naravnih pogojev. Čeprav še ne razpolagamo s celovitimi analizami, ki bi objektivno ugotovile, kateri elementi družbeno-prostorske organizacije se v novih razmerah izkazujejo kot problematični in kateri ne, nas številni aktualni procesi opozarjajo, da moramo začeti razmišljati o novih oblikah prostorske organizacije pokrajine. Zato bodo imele predlagane temeljne geografske raziskave direktno interdisciplinarno uporabnost v prostorskem planiranju. Preučevanje heterogenosti in kompleksnosti geografskih sistemov ima poleg znanstvenega pomena tudi praktičen pomen. Povezanost je najočitnejša pri oblikovanju ciljno naravnane politike oblikovanja načina življenja, regionalne, prostorske in gospodarske politike, politike do varstva okolja in izobraževalne politike. Sodobne geografske raziskave so povezane s preučevanjem povezanosti med družbenim in gospodarskim razvojem ter fizičnogeografskimi možnostmi. Na trajnostni razvoj geografi gledamo v kontekstu globalizacije ekonomije in spremljajočih tehnoloških sprememb ter poglavitnih ekonomskih, demografskih, naselbinskih in okoljskih trendov. Raziskovalni program Geografija Slovenije ima zaradi preučevanja sodobnih procesov poleg znanstvenega tudi praktičen pomen. Pomemben je za izobraževanje, saj z njeno pomočjo lažje razumemo regionalne, politične, kulturne in druge zakonitosti doma in po svetu. Prav zato je preučevanje sodobnih, kompleksnih raziskav Slovenije nujno, saj se z njimi zagotavlja kontinuirana vzgoja kadrov z vključevanjem v domače in mednarodne raziskovalne projekte ter omogoča primerljivost s tujimi pristopi; ustvarjajo se temeljna znanja o kompleksnosti stroke, snovanja lastnih metodoloških pristopov in strokovnih izkušenj pri razreševanju prostorskih problemov na nacionalni in lokalnih ravneh, zagotavlja se usposobljenost strokovnega kadra za kompleksne aplikativne raziskave. Geografija Slovenije temeljnega in nacionalnega pomena za našo državo, saj je edina znanstvena disciplina, ki na kompleksen, geografski način preučuje Slovenijo in njene regionalne enote ter povezanost pokrajinskih sestavin. Za vsako državo je preučevanje in poznavanje zakonitosti njenega ozemlja zelo pomembno, za mlado državo, kakršna je Slovenija, ki išče svojo identiteto med državami na svetu, pa je preučevanje njenih pokrajin, ki izražajo njene naravne in družbene značilnosti ter vpetost v velike sosednje evropske pokrajinske enote, še posebej pomembno. Prav različnost slovenskih pokrajin je ena največjih bogastev naše države. Rezultati geografskih preučevanj so pomembni za mnoge prostorske in druge znanstvene vede (npr. geologijo, geodezijo, biologijo, pedologijo, klimatologijo, gozdarstvo, sociologijo, arheologijo, zgodovino, regionalno planiranje, krajinarstvo, varstvo okolja, itd.), saj s svojim vedenjem o pokrajinah ter njihovih značilnostih in zakonitostih daje temeljna znanja za raziskovanja na nekaterih vsebinskih področjih omenjenih strok. Geografske analize in sinteze so potrebne tudi za strokovne politične razvojne odločitve planerskih in sorodnih ustanov. Po drugi strani pa je geografija s pokrajino kot njenim osnovnim predmetom preučevanja izrazito multidisciplinarno usmerjena, saj v novo sintetsko znanstveno celoto povezuje izsledke prostorskih in drugih znanosti. Geografske raziskave so pomembne tudi za lažje razumevanje regionalnih problemov znotraj Slovenije, pa tudi po svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
