Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenske identitete v kontekstu evropskega in globalnega prostora

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   
6.03.00  Humanistika  Antropologija   
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  09175  dr. Bojan Baskar  Kulturologija  Raziskovalec  2006 - 2008  426 
2.  12228  dr. Borut Brumen  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2005  194 
3.  09065  dr. Vito Hazler  Etnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  879 
4.  06666  dr. Jože Hudales  Antropologija  Raziskovalec  2005 - 2008  382 
5.  08426  dr. Božidar Jezernik  Etnologija  Vodja projekta  2004 - 2008  1.220 
6.  14359  dr. Mirjam Mencej  Etnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  540 
7.  14294  dr. Rajko Muršič  Antropologija  Raziskovalec  2004 - 2008  1.783 
8.  02266  dr. Zmago Šmitek  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  477 
9.  09045  dr. Nevenka - Nena Židov  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  557 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.442 
2.  0622  Slovenski etnografski muzej  Ljubljana  5052653000  3.540 
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu, ki na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo oziroma pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opravlja temeljne etnološke/kulturno- oziroma socialno-antropološke raziskave, je edina programska skupina za področje etnologije/kulturne oziroma socialne antropologije na Univerzi v Ljubljani, njeni člani pa opravljajo temeljne raziskave na tem področju. Glede na to, da večji del programske skupine tvorimo člani Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, je samoumevno, da pomemben del znanja, pridobljenega v okviru raziskovalnega programa, posredujemo študentom v okviru dodiplomskega in podiplomskega študijskega procesa, ki poteka na Oddelku, ter mladim raziskovalcem, ki se usposabljajo tukaj. Pomemben del znanja pa posredujemo tudi tujim študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. Člani programske skupine smo namreč vključeni v izvajanje podiplomskega študijskega programa Creole, ki ga skupno izvaja šest evropskih univerz; program koordinira univerza na Dunaju, v njem pa sodelujejo še univerze v Stockholmu, Barceloni in Maynoothu. Znotraj mrež Erasmus Socrates in Ceepus sodelujemo s sorodnimi oddelki iz približno dvajset evropskih univerz. Posamezni člani programske skupine sodelujemo pri izvajanju podiplomskega študija na filozofskih fakultetah v Prištini in Zagrebu. Ena članica programske skupine bo izsledke posredovala študentom in študentkam na podiplomskem študiju antropologije na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Del raziskovalnega programa, ki ga izvaja sodelavka Slovenskega etnografskega muzeja, pa bo prišel do izraza v postavitvi stalne razstave v tem muzeju. Članica programske skupine Nena Židov je namreč vodja projekta in soavtorica stalne razstave Slovenskega etnografskega muzeja s krovnim naslovom Kontrapunkti življenja in aktivno deluje pri nastajanju prvega razstavnega sklopa z naslovom Med naravo in kulturo. Sodelovanje kustodinje Židov v programski skupini omogoča neposredno in takojšno aplikacijo raziskovalnih dosežkov v muzejski praksi, s tem pa tudi omogoča najširšim množicam vpogled v najnovejše izsledke znanosti. Zelo pomembno je, da so člani programske skupine opravljali terensko raziskovalno delo v Sloveniji in na tujem, s svojimi objavami monografij in znanstvenih člankov ter organizacijo pomembnih znanstvenih sestankov pa so postali prepoznavni v svetu kot tisto jedro razvoja kontinentalne etnologije in kulturne antropologije, ki učinkovito združuje kontinentalne tradicije vede, usmerjene v domači prostor (evropske etnologije), in vede, zazrte v zunajevropske dežele (kulturna oziroma socialna antropologija), poleg tega pa so v zelo pomembnem segmentu raziskovalnega dela nadgrajevali zgodovinske in komparativne vidike raziskovanja. Z vključevanjem umetnostnozgodovinske stroke je dodatno izpostavljen interdisciplinarni pristop v raziskovanju in obravnavi problematike. Tine Germ z Oddelka za umetnostno zgodovino bo s svojim raziskovanjem ikonografije in ikonologije prispeval k boljšemu poznavanju in razumevanju interaktivne vpetosti umetnostnih pojavov v procese oblikovanja in spreminjanja slovenskih identitet v evropskem in svetovnem kontekstu. Del raziskovanja bo tudi posvečen liminalnim identitetam v tranzicijskem in postranzicijskem obdobju, pri katerem bodo v ospredju zlasti negativni vplivi nove družbene ureditve na kvalitetno delovno okolje ter na dostojanstvo pri delu. To področje bo raziskovala Mojca Ramšak, ki bo po pregledu relevantnih študij ter terenskem delu poskušala izdelati smernice za kvalitetnejše odnose na delovnih mestih, ki bodo zlasti upoštevale enakost spolov in odsotnost vseh oblik psihičnega nadlegovanja oziroma psiho-terorja.
Pomen za razvoj Slovenije
Predložen program je relevanten za dopolnitev dosedanjih spoznanj o kulturni raznolikosti našega prostora, pomemben za razvoj etnologije kot nacionalne in primerjalne discipline v ožjem nacionalnem okviru, nič manj pa tudi v mednarodno primerjalnem smislu. Slednje je pomembno iz splošne naravnanosti programa, ki utrjuje tukajšnje znanje in njegova spoznanja o kulturnem obzorju in zgodovinski (samo)zavesti ter oboje postavlja v omrežje globalizacijskih procesov. Predlagami program tudi v celoti ustreza prednostnim področjem, navedenim v Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP; Uradni list RS 3/2006, 10. 1. 2006), saj bo prispeval: 1. k temeljnim znanjem o človeku in družbi, pomembnim za slovenski nacionalni razvoj (program bo ob upoštevanju sodobnih znanstvenih raziskovalnih pristopov izpopolnil dosedanje skromno znanstveno védenje o slovenskih idenitetah v evropskem in svetovnem kontekstu); 2. k razvoju razumevanja humanosti, slovenske nacionalne identitete in njene razpoznavnosti (program bo redefiniral in razširil dosedanje pojmovanje identitet v slovenskem prostoru ter prispeval k njihovi prepoznavnosti in veljavi v nadnacionalnem merilu); 3. k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine (program bo prek raziskav sodobnega ustnega izročila in analize pisnih ter arhivskih virov pokazal, kako se je skozi čas spreminjal odnos do nacionalne zgodovine in dediščine); 4. k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, vključno z raziskovanjem slovenskega jezika (program je v celoti namenjen razumevanju identitet v slovenskem kulturnem prostoru; poleg tega bo zajel tudi raziskave rabe prostora, prostorskih politik, gospodarskega razvoja in socialne pravičnosti; prek raziskav ustnega izročila bo prispeval še k raziskovanju in ohranjanju slovenskega jezika) 5. k posredovanju védenja o slovenski naravni in kulturni dediščini mednarodni skupnosti ter k njenemu ohranjanju (program bo raziskal tako nacionalni kot tudi nadnacionalni prostor in definiral tiste elemente dediščine, ki so značilni in pomembni za slovensko nacionalno identiteto in njeno ohranjanje v Evropski uniji in drugih mednarodnih zvezah in povezavah); 6. k razpoznavnosti Slovenije (s programom bomo proučili identifikacijske elemente, ki bodo lahko postali sestavni del promocije države v nacionalnem in nadnacionalnem kontekstu). Znanje, ki ga bo akumulirala programska skupina, bo mogoče uporabiti pri izobraževanju – ne le na univerzi, temveč tudi pri izobraževanju mlajših (mentorsko delo v srednjih in osnovnih šolah ter posredovanje znanja učiteljem) in odraslih v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Pridobjeno znanje bo mogoče učinkovito posredovati tudi državnim organom in javni upravi (raznim ministrstvom in njihovim strokovnim službam, zavodom za varovanje kulturne in naravne dediščine, muzejski mreži itd.), gospodarstvu (mednarodna trgovina in sodelovanje s tujimi partnerji, poslovne in medkulturne komunikacije), varstvenim organizacijam ter v okviru projektov razvoja podeželja (CRP-i), varovanih in manj razvitih območij. Uporabno bo pri varovanju stavbne dediščine, revitalizaciji posameznih elementov materialne kulture, kulturnem menedžmentu, oglaševanju, gostinstvu, turizmu, obrti… Upamo lahko, da bodo zbrani izsledki spodbudili tudi kolege iz drugih humanističnih in družboslovnih ved.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno