Projekti / Programi
Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
socialne identitete, narod in narodna zavest, kulturna dediščina, postsocializem, migracije
Raziskovalci (24)
Organizacije (2)
Povzetek
Program je nadaljevanje uspešnega raziskovalnega dela, namenjenega podpori izvajanju pedagoškega procesa na univerzitetnem študiju. Gre torej za pridobivanje novih znanj in njihovo posredovanje študentom in bodočim raziskovalcem.
Poudarek delovanja slovenskih etnologov oz. narodopiscev v 19. in 20. stoletju je bil na tim. narodnoobrambnem delu: slovenski narodopisci so predvsem pretvarjali kmete v Slovence (cf. E. Weber, Peasants into French), kolikor so opravljali raziskave, so bile te bolj utilitarnega značaja, bile so bolj politični kot znanstveni podvigi. V svojih raziskavah so poudarjali predvsem slovensko samobitnost, torej tiste elemente kulture, po katerih so se razlikovali od drugih narodov. Kultura pa nikoli ni bila omejena z narodnimi mejami, ne v Avstrijskem cesarstvu, v katerega je bil današnji teritorij Slovenije vključen od 1283 do 1918, ne v obeh Jugoslavijah (1918-1991), niti ne danes, ko je Slovenija članica EU.
Na ozemlju nekdanjega Avstrijskega cesarstva je revolucionarno dogajanje, povzročeno z neskladjem moderne produkcije in tradicionalnih družbenih odnosov, sprožilo proces narodne emancipacije. V tem procesu se je izoblikoval tudi slovenski narod. Propad starega režima je pomenil začetek modernizacije, demokratizacije in – nacionalizma. Meščanska demokracija namreč uspešno funkcionira le takrat, ko večina dojema politično skupnost kot skupen podvig. Ta podvig ni mogoč brez močne skupne identitete.
Sredi devetnajstega stoletja so bile nove politične skupnosti, narodi, povsem brez precedensa. Tedanjim Slovencem je bila povsem tuja celo beseda národ, samo ime Slovenja je bila novost, prvič zapisana s strani slovenskega pisca leta 1844. V procesu oblikovanja »zamišljenih skupnosti« (B. Anderson, Imagined Communities), je bilo za narode, ki so bili brez zgodovinskega precedensa, najprej ustvariti tradicije (cf. Hobsbawm in Ranger, ur., Invented Traditions).
Proces oblikovanja naroda pod masko kulturne skupnosti, ki se je začel v avstrijskem obdobju, se je nadaljeval tudi po nastanku narodne države južnih Slovanov leta 1918 in končno povzročil njen razpad leta 1991. Za oblikovanje slovenske narodne identitete je bilo treba preteklost problematizirati in spreminjati. Podobni procesi so, seveda, potekali tudi pri drugih narodih, vendar ga je bilo zaradi ideoloških prelomov – socialistična revolucija leta 1945, in vrnitev k parlamentarni demokraciji leta 1991 – pri Slovencih večkrat resetirati. Iz množice kulturnih elementov je bilo treba vsakič sproti izluščiti nov nabor tistih, značilnih za narod.
Kakor vsi drugi produkti zgodovinskega razvoja, pa so tudi narodne kulture in identitete, narodi sami, zapisani spremembi. Zato bomo člani programske skupine v naslednjem obdobju posvetili posebno pozornost trem sklopom raziskovalnih vprašanj, in sicer bomo zgodovinsko in sinhrono obravnavali procese vzpostavljanja skupnosti in identitete in ter se posebej osredotočili na postsocializem. Zlasti slednji sklop je bila do zdaj deležen premalo raziskovalne pozornosti.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina združuje visokošolske učitelje in sodelavce z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF ter kustodinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja. Ker je pedagoški proces na visokošolskem nivoju nujno povezan z ustvarjanjem in posredovanjem novega znanja, je prav v tem tudi glavni pomen delovanja naše programske skupine. Ustvarjanje novega znanja namreč je namreč nujni predpogoj za izvajanje visokošolskega pedagoškega procesa. Člani programske skupine svoja raziskovalna spoznanja in raziskovalne metode sproti prenašamo v pedagoško prakso, še posebej na drugi in tretji stopnji študija. Poleg sprotnega prenašanja znanja v pedagoško prakso pa svoja raziskovalna dognanja sproti plasiramo tudi v muzejske postavitve, in to ne le v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je partner v programu, temveč tudi v vrsti drugih muzejev doma in na tujem. Svoja raziskovalna dognanja nadalje jih predstavljamo v medijih in na drugih javnih prireditvah doma in na tujem.
Osrednje poslanstvo programa je v skrbi za razvoj znanosti, predvsem za razvoj etnologije kot nacionalne in primerjalne discipline v ožjem nacionalnem okviru, nič manj pa tudi v mednarodno primerjalnem smislu. V vsakem sklopu posebej bomo še naprej razvijali orodja, s katerimi bo mogoče razumeti družbene spremembe in transformacije ter jih posredovali širši javnosti ne le v obliki znanstvenih besedil, temveč z organizacijo posvetov in plasiranjem naših spoznanj v javnost, predvsem v elektronskih medijih in tudi na sodobnih internetnih platformah (blogih).
Programska skupina bo še naprej organizirala znanstvene in strokovne posvete, domače in mednarodne, doma in na tujem; vključevala se bo v uporabne in temeljne mednarodne raziskovalne projekte, ki jih financira EU ali drugi mednarodni viri; spodbujala dialog med strokovnjaki in ljubitelji ter sodelovala s pobudniki različnih aktivnosti “na terenu”; skrbela za razvoj uporabnosti etnologije doma in na tujem; izdajala sprotna in zgodovinsko zbrana gradiva; posamezni raziskovalci in raziskovalke bodo še naprej aktivno sodelovali in vodili strokovna združenja in sodelovali v domačih in mednarodnih vodstvenih telesih teh združenj; predvsem pa bodo še naprej neposredno prenašali nova spoznanja v pedagoško prakso.
Predlagani program bo prispeval k temeljnim znanjem o človeku in družbi, pomembnim za slovenski nacionalni razvoj; k razvoju razumevanja humanosti, slovenske nacionalne identitete in njene razpoznavnosti; k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine; k ohranjanju naravne in kulturne dediščine; k posredovanju védenja o slovenski naravni in kulturni dediščini mednarodni skupnosti ter k njenemu ohranjanju in k vsesplošni razpoznavnosti Slovenije na tujem.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani program bo prispeval k temeljnim znanjem o človeku in družbi, pomembnim za slovenski nacionalni razvoj; k razvoju razumevanja humanosti, slovenske nacionalne identitete in njene razpoznavnosti; k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine; k ohranjanju naravne in kulturne dediščine; k posredovanju védenja o slovenski naravni in kulturni dediščini mednarodni skupnosti ter k njenemu ohranjanju in k vsesplošni razpoznavnosti Slovenije na tujem.
Programska skupina bo še naprej organizirala znanstvene in strokovne posvete, domače in mednarodne, doma in na tujem; vključevala se bo v uporabne in temeljne mednarodne raziskovalne projekte, ki jih financira EU ali drugi mednarodni viri; spodbujala dialog med strokovnjaki in ljubitelji ter sodelovala s pobudniki različnih aktivnosti »na terenu«; skrbela za razvoj uporabnosti antropologije doma in na tujem; izdajala sprotna in zgodovinsko zbrana gradiva; posamezni raziskovalci in raziskovalke bodo še naprej aktivno sodelovali in vodili strokovna združenja in sodelovali v domačih in mednarodnih vodstvenih telesih teh združenj; predvsem pa bodo še naprej neposredno prenašali nova spoznanja v pedagoško prakso.
Humanistika se po svoje odziva na družbeno dogajanje in vzroke za krizo, po drugi strani pa pomaga in zahteva od družbenih znanosti, naj v svoje modele vključijo tudi humanistična načela in principe. To bo vodilo tudi naše programske skupine. Program bo s svojimi kritičnimi ocenami slovenske resničnosti, kot se manifestira skozi preučevanje vsakdanjega življenja in celotne nacije ter z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov prispeval k izboljšanju razumevanja oblikovanja in razvoja slovenskega naroda, obenem pa bo to ideologijo postavil v razmerje do mednarodnega prostora ter nativnih praks prebivalstva na ravni civilne družbe, skupnosti, gospodinjstev. Na nujnost takega umeščanja naroda in nenazadnje tudi države napotuje še zlasti sedanja kriza, ki problematizira narod in nacionalno državo tako navzven kot tudi navznoter. Faza nacionalizacije je vsaj na ideološki/simbolni ravni dokončana. Vendar zaradi procesov, ki jih sprožajo sodobni procesi na področju globalne ekonomije in odpravljanje vedno večjega števila funkcij, ki jih je v 19. in 20. stoletju opravljala nacionalna država, lahko fiksacija na narod hitro postane neproduktivna, če je ne napolnjuje množica povezav, interakcij, omrežij, skupnosti.
Raziskovalna dognanja programske skupine bodo prispevala nova znanja o procesih vzpostavljanja skupnosti in identitete na Slovenskem. Ker je bilo do sedaj obdobje socialističnega družbenega reda in načina življenja deležno le malo raziskovalne pozornosti, bodo nova znanja pomagala osvetliti proces pospešene modernizacije slovenskega ruralnega in urbanega okolja.
Z etnografskimi raziskavami v bližnji in daljni tujini bomo pripevali v zakladnico slovenskega poznavanja kultur sveta. Stabilnost mednarodnega položaja države je odvisna od pestrosti njenih mednarodnih stikov, pri tem pa so temeljne etnološke raziskave izjemnega pomena. Poznavanje in pripoznavanje drugih ljudstev in narodov je prav v času globalizacije (sobibanja razlik) dobilo posebno velik pomen. Pri tem bomo v okviru programske skupine veliko večji poudarek kot doslej dali na vprašanja, povezana z ekonomijo in ekologijo vsakdanjega življenja.
Vse raziskovalne naloge znotraj predloženega projekta imajo takšno ali drugačno aplikativno vrednost. Sodelujoči raziskovalci in raziskovalke imajo bogate izkušnje s prenašanjem znanja v prakso. Izhodiščno spoznanje je, da je tudi kulturni – ne le ekonomski – kapital slovenskega prostora pomembna razvojna postavka, še posebej če se lahko naslanja na izkušnje v tujini.
Program bo s svojimi kritičnimi ocenami slovenske resničnosti, kot se manifestira skozi preučevanje vsakdanjega življenja in celotne nacije ter z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov prispeval k izboljšanju življenjskega standarda za vse in k dvigu kakovosti življenja in v primerih uporabe naših spoznanj o
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
