Projekti / Programi
Etnološke raziskave kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Etnologija, antropologija, folkloristika, etnografija, dediščina, prostor, okolje, znanje, kulturne in socialne prakse, identifikacija, transformacija, postsocializem, socialnost, nacionalnost, diaspora, mobilnost, turizem, folklora, mitologija, religija, smrt, zdravje, hibridizacija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
76 |
475 |
450 |
5,92 |
| Scopus |
217 |
1.141 |
1.046 |
4,82 |
Raziskovalci (24)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program Etnološke raziskave kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti je nadaljevanje raziskovalnega programa Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu in bo vključeval kontinuiteto temeljnih raziskav, a obenem sledil tudi sodobnim paradigmatskim premikom v teoretskih pristopih, razumevanju družbenih in kulturnih procesov in razvoju raziskovalnih metodologij. Kot krovni program ene od osrednjih raziskovalnih skupin na področju etnologije v Sloveniji je namenjen predvsem definiranju temeljnih strateških smernic naše discipline v prihajajočem obdobju. V tem smislu ga sestavljajo raziskave, ki bodo na eni strani skrbele za kontinuiteto dosedanjih raziskovalnih dosežkov programa (vzpostavljanje identitet in skupnosti, postsocialistični procesi in družbene vloge dediščin), na drugi pa bodo te dosežke nadgradile s posodobljenim konceptualnim aparatom in pristopi. Osrednje raziskovalno vprašanje programa zadeva spremljanje, obravnavo in razumevanje družbenokulturnih procesov in transformacij na področju kulturnih znanj in praks (navade, načini življenja v posameznih družbenih okoljih, snovna in nesnovna kulturna dediščina, mitološke in ontološke značilnosti kulturnih reprezentacij, religijske in ritualne prakse) ter preteklih in sodobnih oblik socialnosti (različne družbene oblike, ki segajo od klasičnih identitetnih modelov naroda, etničnosti in nacionalnosti, diasporičnih in manjšinskih oblik, pa vse do situacijskih in dinamično spremenljivih družbenih in skupnostnih oblik, ki nastajajo, prehajajo in izginjajo skozi vsakdanje odnose, kažejo pa se v udejanjanju solidarnosti, vzajemnosti, samoniklih skupin, dinamičnih identifikacijskih procesov). Ti dve raziskovalni usmeritvi izhajata iz sodobnih pojmovanj kulture (znanja in prakse) in družbe (oblike socialnosti). Da pa bi poleg kontinuitete dosedanjega raziskovalnega dela programske skupine in razvoja etnologije, antropologije in folkloristike zagotovili tudi odpiranje raziskovalnih vprašanj, povezanih s hitrimi spremembami sodobnega časa, programu dodajamo še nekaj najaktualnejših tematskih sklopov, ki so se v etnološki in antropološki disciplini ne mednarodnih ravneh utrdili kot temeljna vprašanja 21. stoletja in se nanašajo na tiste družbenorazvojne in političnoekonomske izzive, od katerih reševanja bo odvisna predvsem prihodnost naših zanamcev (predvsem zdravje, okoljska problematika, migracije in mobilnosti, nove tehnologije).
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti Raziskovalni program Etnološke raziskave kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti bo ohranil širino temeljnih etnoloških, antropoloških in folklorističnih raziskav, ki jih je programska skupina na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razvijala z dosedanjim raziskovalnim programom Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu (2004-). Kot osrednja etnološka raziskovalna in pedagoška institucija v Sloveniji nadaljuje in nadgrajuje več kot osem desetletij znanstveno-raziskovalnega dela na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalni program sledi uveljavljenim znanstvenim pristopov ter razširja in poglablja znanja na področju etnologije in socialne ter kulturne antropologije. V novem obdobju bo usmerjen predvsem v razumevanje in razlago sodobnih družbenih, kulturnih, življenjskih ter tehnoloških pojavov in procesov v Sloveniji, Evropi in drugod po svetu. Raziskovalci in raziskovalke svoja znanstvena spoznanja predstavljamo v znanstvenem, strokovnem in poljudnem tisku ter jih sproti vnašamo v študijske programe etnologije in kulturne antropologije na vseh stopnjah študija. Člani in članice programske skupine s svojim znanstvenim in pedagoškim delom ohranjamo visoko domačo kot tudi mednarodno prepoznavnost in primerljivost. Uveljavljeni vrhunski strokovnjaki na ožjih disciplinarnih področjih redno objavljamo svoja znanstvena besedila v osrednjih domačih in mednarodnih revijah ter pri mednarodno uveljavljenih založbah; delujemo v upravnih odborih znanstvenih združenj, v uredniških odborih uveljavljenih revij in založb, predvsem v tujini; redno sodelujemo in predavamo na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah, jih tudi sami organiziramo; zelo intenzivno sodelujemo tudi v mednarodni izmenjavi znanja s predavanji na univerzah v Evropi in po svetu ter se vključujemo v različne mednarodne raziskovalne, razvojne in aplikativne projekte. S svojo učno enoto in skupnostjo sodelujemo pri nastajanju panevropske univerzitetne mreže Eutopia, bili pa smo tudi soustanovitelji prvega evropskega skupnega magistrskega programa Creole: Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi, v katerega so vključene še univerze v Bernu, Barceloni, Lyonu, Maynoothu, Poznanju in na Dunaju. Posebnost predloženega raziskovalnega programa je v integralnem povezovanju etnoloških, folklorističnih in antropoloških pristopov. Pričakovani raziskovalni rezultati bodo ključno sooblikovali razvoj etnologije, folkloristike in antropologije v slovenskem in svetovnem prostoru. Z usmeritvijo v izzive sodobnega časa, z naslavljanjem družbenih, javno zdravstvenih, migracijskih, ekonomskih in političnih, predvsem pa okoljskih, tehnoloških in podnebnih vprašanj, bodo ključnega pomena za celovit razvoj slovenske humanistike in družboslovje. Izjemno pomembno bo tudi nadaljnje razvijanje metodoloških pristopov, tako z digitalnimi, hibridnimi in izkustveno utemeljenimi etnografskimi metodami kot z njihovim preizkušanjem v raziskovalni in družbeni praksi. Ob dosedanjih in klasičnih tematikah, povezanih s kulturno dediščino, dinamiko nacionalnih, etničnih in drugih skupnosti, s preživetvenimi praksami in strategijami, praznovanji, mitologijami, lokalnim in kulturnim znanjem ter praksam, in seveda tudi identifikacijskim procesom v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, manjšinam in ranljivim skupinam, družbenokulturnim spremembam v posocialističnem kontekstu in globalni sodobnosti, bomo namenili posebno pozornost novim izkušnjam in praksam na meji med digitalno tehnologijo, naravo in novimi skupnostmi, spletnimi in zunajspletnimi, preoblikovanju mestnega in podeželskega prostora in nepredvidljivim družbenim gibanjem ter izzivom ključnih družbenokulturnih pojavov v preteklosti in sodobnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Potencialni vpliv na ekonomski razvoj in razvoj družbenih in kulturnih dejavnosti Temeljne etnološke, antropološke in folkloristične raziskave v Sloveniji in po svetu prispevajo poglobljeno razumevanje ključnih družbenih praks v odnosu med človekom in njegovim naravnim in kulturnim okoljem. V prvi vrsti izpostavljamo razumevanje kulturne dediščine in njenega potenciala za gospodarski razvoj v turizmu, gostinstvu, kulinariki, kreativnih industrijah in krožnem gospodarstvu. Posebnega pomena je posredovanje med razvojnimi dejavniki (investitorji) in lokalnim okoljem. Izjemen gospodarski potencial imajo etnološka znanja pri sooblikovanju lokalnih skupnosti in praks (npr. v lokalnem gospodarstvu, pri varovanju enot kulturne dediščine, uporabi tradicije, kulinarike, oblikovanju in ohranjanju samooskrbnih dejavnosti, vzpostavljanju trajnostnega turizma, odnosa do okolja ipd.). Etnološka znanja in predvsem povezovalni pristopi, ki vključujejo ljudi, tako od zgoraj kot od spodaj, so ključnega pomena za uravnotežen družbeni, ekonomski in kulturni razvoj države in lokalnih okolij. Pri tem so v ospredju znanja, povezana z razumevanjem lokalnih tradicij, ki jih je mogoče uporabiti v državnih, upravnih in lokalnih politikah (npr. na področjih zdravstva, migracij, okolja, turizma, kulturne dediščine ipd.). Za širšo družbeno skupnost je pomembno tudi poznavanje in ohranjanje mitologij, lokalnih in kulturnih znanj ter praks. Članice in člani programske skupine so vpeti v različne nacionalne in lokalne institucije na področjih kulturne dediščine, migracij, umetnosti in kulture, zdravstva, urbanizma, turizma, skrbstvenih dejavnosti in prostovoljstva ter nevladnega sektorja, kulturnih ustanov, muzejske in konservatorske ponudbe. Vključujejo se tudi v delovanje samoniklih popularnokulturnih, urbanih, glasbenih ali mladinskih scen. V času slovenske integracije v evropski in globalni kontekst, v času družbenokulturnih preobrazb (posocializma) in različnih nedavnih kriz (npr. pandemije ter ekonomskih in migracijskih kriz) prispeva raziskovalni program temeljna znanja o človeku in družbi, pomembna za družbenokulturni razvoj v Sloveniji. V prvi vrsti gre za razumevanje zgodovine slovenskega vsakdanjega življenja v preteklosti in sodobnosti ter za zamišljanje skupne prihodnosti. Program bo pomembno prispeval znanja, ki bodo prispevala k ohranjanju narave in kulturne dediščine; k trajnostnemu razvoju. Posebno pozornost bomo namenili etični uporabi specifičnih znanj o dediščini in tradiciji, obenem pa bomo odprti v mednarodno okolje in prispevali k prepoznavnosti Slovenije na tujem. Celoten sklop raziskovanja dediščine se prepleta z uporabnostjo znanja v praksi, tako pri razvoju lokalnih skupnosti kot na ravni celotne države. Največji del pridobljenega znanja iz tega sklopa bomo posredno ali neposredno prenašali v muzejsko in konservatorsko prakso. V sodelovanju s strokovnimi, prostovoljskimi, civilnodružbenimi in lokalnimi skupnostmi bomo prispevali tudi k črpanju sredstev iz evropskih razvojnih programov. Z etnografskimi raziskavami vsakdanjega življenja v Sloveniji in v tujini bomo prispevali nova znanja o ključnih družbenokulturnih procesih in pojavih ter posebej poudarjali pomen lokalnih znanj in podedovanih praks. Znanje "od spodaj navzgor" bo ključnega pomena pri ekoloških in ekonomskih politikah. Program bo prinašal nova (spo)znanja, ki jih bo mogoče uporabiti tudi v različnih vladnih resorjih, predvsem pa je naravnan k trajnostnemu razvoju, ki upošteva predvsem ljudi in njihovo blaginjo z uravnoteženim razvojem gospodarskih, socialnih in okoljskih podsistemov slovenske družbe.
